Jedro

Sklep o stroških postopka ne spada med sklepe iz prvega odstavka 384. člena ZPP, s katerim bi bil postopek v sporu pravnomočno končan. Ker glede na to v zvezi z odločitvijo o stroških postopka, kot postranski terjatvi, revizija že po zakonu ni dovoljena, je sodišče ob smiselni uporabi 374. člena ZPP tudi ne more dopustiti.

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je razveljavilo sklep Komisije za pritožbe tožene stranke z dne 9. 4. 2008 v delu, ki se nanaša na zavrnitev tožničine pritožbe v zvezi s pečatenjem omar in predalnikov in omejevanjem dostopa tožnici do delovnega gradiva. Ugotovilo je, da je tožena stranka tožnici dostop do delovnega gradiva neutemeljeno preprečevala. V ostalem delu je tožbeni zahtevek, ki se je nanašal na izročitev posameznih delovnih dokumentov in delovnih sredstev ter na izvrševanje pogodbe o zaposlitvi za delovno mesto kriminalistična inšpektorica, zavrnilo. Ugotovilo je namreč, da je tožnica že premeščena na drugo delovno mesto, na katerem ji tožena stranka zagotavlja pravice iz pogodbe o zaposlitvi. Zato ji ne more in ni dolžna zagotavljati pravic iz prejšnje pogodbe o zaposlitvi ter izročati dokumentov in gradiv, ki jih na novem delovnem mestu ne potrebuje. V delu, ki se je nanašal na zahtevo za preizkus ocene za leto 2006 in 2007, je tožbo zavrglo. Ugotovilo je, da tožnica varstva pravic v zvezi z oceno ni uveljavljala v skladu z določbami Zakona o javnih uslužbencih (ZJU, Ur. l. RS št. 56/2002 in naslednji).

2. Sodišče druge stopnje je tožničino pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo in sklep sodišča prve stopnje.

3. V pravočasnem predlogu za dopustitev revizije tožnica v uvodu izpostavlja vrsto vprašanj, ki naj bi bila pomembna, v pretežnem delu pa se nanašajo na ravnanje sodišča prve stopnje v prvotnem postopku (sodba sodišča prve stopnje je bila prvič razveljavljena, ta, ki je predmet predloga za dopustitev revizije pa je bila izdana v ponovljenem postopku), zlasti na to, da je bila sodba izdana enajst mesecev po zaključeni glavni obravnavi, kar se je prikrilo s kasnejšo sejo senata, o kateri stranki nista bili obveščeni. Nadalje sprašuje, ali sodišče lahko zavrne zahtevek, ki je bil ob vložitvi tožbe utemeljen, samo zato, ker kasneje ni več izvršljiv zaradi premestitve tožnice na drugo delovno mesto, ali lahko sodišče v ponovljenem postopku opre sodbo na dokaze, ki jih je nasprotna stranka predložila šele v pritožbi zoper prvotno sodbo in ali so lahko napake, storjene v postopku v prvotnem sojenju, sanirane samo zato, ker je prišlo do ponovljenega postopka. V nadaljevanju uveljavlja kršitev pravil pravdnega postopka in sprašuje: - ali je podana bistvena kršitev iz 14. in 15. točke 339. člena ZPP, ker je sodišče v prvem delu zahtevku ugodilo in ugotovilo kršitev pravic iz delovnega razmerja, nato pa zahtevek za odpravo teh kršitev zavrnilo, - ali je podana bistvena kršitev iz prvega odstavka 339. člena ZPP v zvezi z 8. členom ZPP, ker je sodišče ocenilo samo izpovedi nekaterih prič, medtem ko izpovedi tožnice in nekaterih listin sploh ni omenilo, - ali je sodišče kršilo 38. člen ZDSS-1 pri odmeri stroškov postopka.

4. Predlog v delu, ki se nanaša na stroške postopka ni dovoljen, v ostalem pa ni utemeljen.

5. Sodišče po prvem odstavku 367. a člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS št. 26/99 in nadaljnji) dopusti revizijo, če je od odločitve vrhovnega sodišča mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, ki je pomembno za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse. Sodišče dopusti revizijo zlasti v naslednjih primerih: če gre za pravno vprašanje, glede katerega odločitev sodišča druge stopnje odstopa od sodne prakse vrhovnega sodišča; če gre za pravno vprašanje, glede katerega sodne prakse vrhovnega sodišča ni, še zlasti, če sodna praksa višjih sodišč ni enotna; ali če gre za pravno vprašanje, glede katerega sodna praksa vrhovnega sodišča ni enotna.

6. Sklep o stroških pomeni odločitev o stranski terjatvi iz drugega odstavka 39. člena ZPP, ki se na podlagi prvega odstavka tega člena ne upošteva pri vrednosti spornega predmeta, od katere je odvisna dovoljenost revizije. Hkrati sklep o stroških postopka ne spada med sklepe iz prvega odstavka 384. člena ZPP, s katerim bi bil postopek v sporu pravnomočno končan. Ker glede na to v zvezi z odločitvijo o stroških postopka, kot postranski terjatvi, revizija že po zakonu ni dovoljena, je sodišče ob smiselni uporabi 374. člena ZPP tudi ne more dopustiti.

7. Vrhovno sodišče ugotavlja, da za dopustitev revizije glede ostalih vprašanj niso izpolnjeni pogoji iz 367. a člena ZPP, zato je predlog na podlagi 367. c člena ZPP zavrnilo.