Jedro

Že pridobljeni prednostni položaj s hipoteko zavarovane terjatve, opredeljen s trenutkom pridobitve hipoteke, je lahko predmet razpolaganja. To pomeni, da se poplačilno upravičenje, opredeljeno s trenutkom pridobitve hipoteke, lahko tudi omeji na način, da se podredi v korist poplačilnega upravičenja kasnejše hipoteke.

Upoštevaje argument teleološke redukcije, določba petega odstavka 371. člena ZFPPIPP le navidez s kriterijem trenutka pridobitve hipoteke ureja vse v stečajnem postopku upoštevne kriterije za razdelitev posamezne posebne razdelitvene stečajne mase v položaju več hipotek.

Ko je tako, kriterij pridobitve hipoteke ni edini kriterij, ki je v stečajnem postopku upošteven ob razdelitvi posamezne posebne razdelitvene mase med konkurenčne terjatve.

V luči zagotavljanja učinkovitega uresničevanja vsake s hipoteko zavarovane terjatve mora stečajno sodišče vsebinsko obravnavati tudi trditve ločitvenega upnika o poplačilnem upravičenju, ki izhaja iz domnevne podreditve poplačilnega upravičenja prej pridobljene hipoteke, katere imetnik je drug ločitveni upnik.

Izrek

I. Revizija se zavrne.

II. Tožeča stranka mora toženi stranki v roku 15 dni povrniti 3.334,26 EUR za stroške odgovora na revizijo, v primeru neplačila skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od izteka tega roka dalje.

Obrazložitev

1. Sodišče druge stopnje je pritožbo tožeče stranke zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje, s katero je to zavrnilo obogatitveni tožbeni zahtevek za plačilo 543.279,36 EUR s pripadki. Tožeča stranka je (med drugim) trdila, da tožena stranka kot ločitveni upnik s prvim vrstnim redom v stečajnem postopku nad stečajnim dolžnikom A. d.o.o. - v stečaju, ni bila upravičena do poplačila zavarovane terjatve v znesku 543.279,36 EUR, ker je na podlagi notarsko overjene pogodbe vedela, da razpolaga s hipoteko, ki daje toženi stranki pravico do poplačila kot ločitvenemu upniku z drugim vrstim redom.

2. Nosilni razlog sodbe sodišča prve stopnje je, da ni izpolnjena predpostavka obogatitve brez pravnega temelja, kar, upoštevaje prvi odstavek 190. člena Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ), izključuje možnost uspeha z obogatitvenim tožbenim zahtevkom. To stališče je sodišče prve stopnje oprlo na obstoj pravnomočnega sklepa Okrožnega sodišča v Kranju St ..../2016 z dne 3. 9. 2020 (gre za sklep o razdelitvi posebne razdelitvene mase, v prilogi A 3), s katerim je bil (med drugim) zavrnjen ugovor tožeče stranke v delu, ki se je nanašal na določitev nje kot ločitvenega upnika prvega vrstnega reda.

3. Temu nosilnemu razlogu je Višje sodišče pritrdilo. Pojasnilo je, da iz navedenega pravnomočnega sklepa stečajnega sodišča izhaja, da je toženi (in _ne_ tožeči) stranki priznana hipoteka prvega vrstnega reda, da pravnomočnost zagotavlja pravno utrjenost in s tem pravno varnost, ter da se je Višje sodišče v Ljubljani v pritožbenem postopku zoper navedeni sklep Okrožnega sodišča, izdan v stečajnem postopku, „vsebinsko že opredelilo do tožbenih navedb tožeče stranke glede njene pravice do prednostnega poplačila v stečaju pred poplačilom tožene stranke in s tem povezanega primarnega pravnega temelja (Pogodba).“

4. Vrhovno sodišče je s sklepom III DoR 13/2022 z dne 21. 4. 2022 dopustilo revizijo z vprašanjem: _Ali sklep, izdan na podlagi petega odstavka 371. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju, zaobjema vsebinsko odločitev o pravicah ločitvenih upnikov do vrstnega reda poplačil iz posebne razdodlagi obstoječih ločitvenih pravic iz posebne razdelitvene mase, ali pa zaobjema le odločitev o vrstnem redu plačil, po katerem naj se izvede izplačila ločitvenim upnikom na podlagi obstoječih ločitvenih pravic iz posebne razdelitvene mase?_

5. Tožeča stranka je proti sodbi sodišča druge stopnje vložila pravočasno revizijo. V njej opisuje dogajanje v tu upoštevnem stečajnem postopku in navaja, da zaradi formalne narave določbe petega odstavka 371. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih insolventnosti in prisilnem prenehanju (v nadaljevanju ZFFPPIPP) in v njem določenega vrstnega reda izplačil iz posebne razdelitvene mase obligacijskopravni dogovor (s katerim je pravna prednica tožene stranke soglašala, da se njena terjatev poplača po popolnem poplačilu terjatve tožeče stranke), ni bil upoštevan pri pripravi načrta o delitvi posebne stečajne mase oziroma sklepa o razdelitvi. Ob tem se sklicuje na sklep Okrožnega sodišča v Kranju, ki je bil izdan v stečajnem postopku.

6. V reviziji, izhajajoč iz jezikovne in namenske razlage, izpeljuje stališče, da sklep, izdan na podlagi petega odstavka 371. člena ZFPPIPP, zaobjema le odločitev o vrstnem redu plačil, kot ga opredeljuje vrstni red pridobitve ločitvene pravice – hipoteke - , in s tem formalno zemljiškonjižno stanje. Tako razlago po revidentkinem mnenju podpira zahteva po hitrem postopanju v stečajnem postopku in prednostno načelo, uveljavljeno v stvarnem pravu. Prvi sklop teh navedb se opira na namen stečajnega postopka in s tem na dolžnost hitrega unovčenja premoženja ter v tem okviru ureditve razmerij med stečajnim dolžnikom in upniki, kar ne obsega razčiščevanja notranjega razmerja med ločitvenimi upniki. Že iz samega besedila in jezikovnega dometa te določbe naj bi po revidentkinem mnenju izhajalo, da se pri razdelitvi posebne razdelitvene mase materialnopravna upravičenost do vrstnega reda poplačila terjatve posameznega ločitvenega upnika ne presoja, ker zakon plačilo iz te mase veže na vrstni red pridobitve ločitvenih pravic. Izjeme od splošne ureditve, po kateri se po odločitvi v stečajnem postopku izključuje naknadne sodne postopke, določa ZFPPIPP, vendar take izjeme za tu obravnavani položaj ne ureja. Poleg tega je treba biti zaradi pravice do učinkovitega sodnega varstva previden pri omejevanju sodnih postopkov. Revidentka poudarja, da je Vrhovno sodišče celo kljub izrecni izključitvi drugega postopka po odločitvi v stečajnem postopku (peti odstavek 342. člen ZFPPIPP) z argumentom teleološke redukcije v sodbi II Ips 10/2021 to omejitev preseglo. Revidentka pojasnjuje, da določbe ZFPPIPP sledijo splošnim pravilom stvarnega prava in da se razlagajo v skladu z njimi, upoštevaje pri tem, da ZFPPIPP učinkov stvarnih pravic ne ureja celovito. Poudarja še, da je treba sporno odločbo razlagati na način, da ne omejuje razpolaganja z vrstnim redom poplačilnega upravičenja. Revidentka opozarja na slabo vero tožene stranke in na pomen slabovernosti v sodni praksi Vrhovnega sodišča in ustavnosodni presoji, sklicujoč se na konkretne odločitve.

7. Tožena stranke je na revizijo odgovorila. V svojem odgovoru zanika trditve o domnevni slabovernosti tožene stranke, podrobno analizira navedbe revidentke in jim odreka prepričljivost. Meni, da sodna praksa, na katero se sklicuje revidentka, ni upoštevna. Ob tem pojasnjuje, da pravdni stranki nista v pogodbenem razmerju in da v stečajnem postopku ne velja načelo stroge formalne legalitete, ki je uveljavljeno v zemljiškoknjižnem postopku. Zato položaj, urejen z izbrisno tožbo v zemljiškoknjižnem postopku, ni primerljiv s tu obravnavanim položajem. Tožena stranka utemeljuje nadalje, da je namen določbe petega odstavka 371. člena ZFPPIPP materialnopravno pravilna odločitev glede vrstnega reda poplačil, ki razrešuje tudi notranja razmerja med upniki (vključno z vrstnim redom ločitvenih pravic), da ta odločitev ni podrejena hitrosti odločanja in da ima pravilnost in zakonitost sklepa o razdelitvi stečajne mase prednost. V osrednjem delu svojega odgovora opozarja na načelo koncentracije v stečajnem postopku, ki stečajnim upnikom nalaga, da v stečajnem postopku uveljavljajo svoje terjatev do stečajnega dolžnika in izpodbijajo terjatve drugih upnikov. S tem v zvezi pojasnjuje možnosti (in dolžnosti) ločitvenih upnikov do vsestranske in celovite izjave v stečajnem postopku ter njihove možnosti doseči meritorno presojo sporov glede terjatev konkurirajočega ločitvenega upnika (vključno v prejudicialnih pravdah). Meni, da je sklep o razdelitvi stečajne mase sodna odločba, izdana v postopku, v katerem je upnikom omogočena izjava o vseh dejanskih in pravnih pogledih svojih terjatev in terjatev drugih upnikov, vključno z ločitvenimi pravicami in njihovim vrstnim redom. Pojasnjuje nadalje, da je takšne možnosti imela tudi tožeča stranka v konkretnem primeru (pa jih ni izkoristila), njeni vsebinski ugovori pa so bili v stečajnem postopku celovito vsebinsko obravnavani in meritorno presojeni in pravnomočno zavrnjeni v sklepu Višjega sodišča v Ljubljani Cst 462/2020 z dne 5. 11. 2020. Zaključuje (tudi s sklicevanjem na podoben primer v klasični izvršbi), da sklep o razdelitvi (posebne) stečajne mase predstavlja sodno odločbo z učinki materialne (in ne samo formalne) pravnomočnosti za razmerja med konkurirajočimi upniki.

8. Revizija ni utemeljena.

_Razlaga petega odstavka 371. člena ZFPPIPP_

9. Pravni okvir dopuščenega revizijskega vprašanja in dejanske okoliščine obravnavanega primera revizijskemu sodišču nalagajo odgovor na naslednji vprašanji: ali se pri poplačilu terjatev, zavarovanih s hipoteko, iz posamezne posebne razdelitvene mase v stečaju upošteva le kriterij vrstnega reda pridobitve hipoteke, ali pa je upoštevna tudi podreditev s tem kriterijem že pridobljenega prednostnega poplačilnega upravičenja terjatve, zavarovane s hipoteko, v korist kasneje pridobljene hipoteke.

10. Peti odstavek 371. člena ZFPPIPP se glasi: _»Če je premoženje, ki spada v posamezno posebno razdelitveno maso, predmet več ločitvenih pravic, se terjatve, zavarovane s temi ločitvenimi pravicami, plačajo po vrstnem redu pridobitve ločitvenih pravic tako, da se terjatev, zavarovana z ločitveno pravico poznejšega vrstnega reda, plača iz dela posebne razdelitvene mase, ki ostane po plačilu celotnega zneska terjatve, zavarovane z ločitveno pravico predhodnega vrstnega reda.«_

11. Iz besedila te določbe sledi, da je kriterij za razdelitev posebne razdelitvene mase v položaju obstoja več ločitvenih pravic na istem premoženju pridobitev ločitvene pravice (v obravnavanem primeru gre za zavarovanje terjatve s hipoteko). Ta kriterij se nanaša na trenutek pridobitve ločitvene pravice in sledi prednostnemu načelu, uveljavljenemu v stvarnem pravu (prim. 6. člen Stvarnopravnega zakonika, v nadaljevanju SPZ). To načelo daje med več stvarnimi pravicami iste vrste zaradi njihove izključne narave prednost prej pridobljeni pravici. Za položaj več hipotek na isti stvari SPZ v tretjem odstavku 147. člena določa, da se najprej poplača »prvi upnik«, naslednji pa šele, če je ta poplačan v celoti.

12. Prednostni vrstni red v pogledu poplačila zavarovane terjatve spada med njene bistvene prvine. Omogoča učinkovito uresničevanje njene gospodarske funkcije tudi v pogojih stečaja. Kadar vrednost premoženja, ki spada v posamezno posebno stečajno maso, ne zadostuje za poplačilo vseh z istim premoženjem zavarovanih terjatev, ta prvina zagotavlja, da bo terjatev upnika s prednostnim položajem lahko poplačana iz kupnine za prodano premoženje brez ozira na druge s tem istim premoženjem zavarovane terjatve.

13. Svoboda na premoženjskem področju, ki jo Ustava jamči v 33. členu, zaobjema svobodo razpolaganja s pravicami premoženjske narave. Iz te sledi možnost prostega urejanja razmerij med posamezniki v zvezi s pravicami premoženjske narave (prim. 3. člen OZ). Z argumentom _a maiori ad minus_ lahko izpeljemo, da smiselno enako velja za razpolaganje s prvinami premoženjske pravice, ki sooblikujejo njeno vsebino. Že pridobljeni prednostni položaj s hipoteko zavarovane terjatve, opredeljen s trenutkom pridobitve hipoteke, je zato lahko predmet razpolaganja.1 To pomeni, da se poplačilno upravičenje, opredeljeno s trenutkom pridobitve hipoteke, lahko tudi omeji na način, da se podredi v korist poplačilnega upravičenja kasnejše hipoteke.2, 3

14. Navedena možnost razpolaganja predpostavlja dostop do sodišča in s tem do učinkovitega sodnega varstva, v okviru katerega se lahko uveljavi upravičenje, ki za imetnika kasnejše hipoteke izhaja iz podreditve; ali pa na drugi strani obrani prej pridobljeni prednostni položaj „prvega“ upnika. Dostop do sodišča, ki odloča o pravicah, dolžnostih in obtožbah, jamči Ustava v prvem odstavku 23. člena, pri čemer morajo pravila sodnega postopka ustrezati standardu učinkovitega sodnega varstva. Pravila postopka morajo čimbolj zagotavljati, da bo v sodnem postopku resnično zagotovljeno pravno varstvo tistemu, ki je nosilec sporne pravice materialnega prava.4

15. V položaju stečaja lahko upnik svoj zahtevek za izpolnitev obveznosti, ki je nastala do začetka stečajnega postopka, v razmerju do stečajnega dolžnika uveljavlja samo v stečajnem postopku proti temu dolžniku in v skladu s pravili tega postopka, če v zakonu za posamezen primer ni drugače določeno (prvi odstavek 227. člena ZFPPIPP).5 Taka je zahteva načela koncentracije, uveljavljenega v stečajnem postopku. Hipotekarni – ločitveni upnik (prim. drugi odstavek 19. člena ZFPPIPP) mora tako, če ne gre za izjeme, uveljaviti svojo zavarovano terjatev v stečajnem postopku. To predpostavlja prijavo zavarovane terjatve in ločitvene pravice v stečajnem postopku (prim. prvi odstavek 298. člen ZFPPIPP), po prodaji premoženja, ki spada v posamezno posebno stečajno maso, pa tudi razdelitev posamezne posebne razdelitvene mase, v okviru katere se ločitvene pravice šele lahko uresničijo. Iz tega sledi dolžnost stečajnega sodišča, da opravi vsa procesna dejanja, ki so v stečajnem postopku potrebna za učinkovito uveljavitev vsake prijavljene zavarovane terjatve, kar vključuje procesna dejanja, ki naj omogočijo realizacijo zavarovanja z razdelitvijo posamezne posebne razdelitvene mase.

16. Načelo koncentracije ustvarja pogoje za uveljavitev načela kontradiktornosti v stečajnem postopku. Omogoča možnost izjave vsakemu udeležencu stečajnega postopka o navedbah in zahtevkih drugih udeležencev, ki so tema odločanja v stečajnem postopku. Zahtevek na uveljavitev s hipoteko zavarovane terjatve iz posamezne posebne razdelitvene mase je eden izmed takih zahtevkov, vrstni red poplačila zavarovane terjatve pa neločljiv sestavni del tega zahtevka v položaju več hipotek na istem premoženju. Odločanje o vrstnem redu poplačila zavarovane terjatve je ključno za razdelitev posamezne posebne razdelitvene mase, kadar je več terjatev zavarovanih z istim premoženjem in kupnina ne zadostuje za poplačilo vseh konkurenčnih terjatev.

17. Če je trenutek pridobitve hipoteke kot kriterij za vrstni red poplačila zavarovanih terjatev iz posamezne posebne razdelitvene mase edino odločilen, je s tem, logično, izključena upoštevnost morebitne podreditve vrstnega reda poplačilnega upravičenja prej pridobljene hipoteke v korist kasnejše hipoteke. To bi pomenilo, da poplačilna upravičenja hipotekarnega upnika, ki iz te podreditve izhajajo, in s tem ene izmed bistvenih prvin ločitvene pravice v stečajnem postopku ni mogoče uveljaviti. Dodati velja, da je uveljavljanje zavarovanja po razdelitvi posamezne posebne razdelitvene mase v stečajnem postopku pojmovno izključeno (hipoteke prenehajo sicer že s plačilom kupnine – 1. točka prvega odstavka 342. člena ZFPPIPP).

18. Kriterij trenutka pridobitve hipoteke za opredelitev vrstnega reda poplačila posamezne zavarovane terjatve se glede na obrazloženo ne ozira na to, da je hipotekarni upnik svoje upravičenje do prednostnega vrstnega reda poplačila svoje zavarovane terjatve morda podredil v korist kasnejše hipoteke. Navedeni kriterij za določitev vrstnega reda poplačila zavarovanih terjatev obravnava hipotekarne upnike enako – pri vseh se upošteva trenutek pridobitve hipoteke. Vendar se njihovi položaji lahko razlikujejo, ker so po materialnem pravu dopustne podreditve že pridobljenega prednostnega vrstnega reda poplačilnega upravičenja prej pridobljene hipoteke v korist kasnejše hipoteke.

19. Pripisovanje edino odločilnega pomena kriteriju pridobitve hipoteke za vrstni red poplačila s hipoteko zavarovanih terjatev pri razdelitvi posebne razdelitvene mase vzbuja glede na navedeno pomisleke z vidika zahtev načela enakosti, ki jih naslavlja drugi odstavek 14. člena Ustave. Tudi pri razlagi predpisov se mora upoštevati, da je treba bistveno različne položaje obravnavati ustrezno različno, razen če za enako obravnavanje bistveno različnih položajev obstajajo razumni razlogi, stvarno povezani s predmetom urejanja. Načelo enakosti (drugi odstavek 14. člena Ustave) nalaga vsem vejam oblasti dolžnost utemeljiti razumen razlog, stvarno povezan s predmetom urejanja, kadar se (med drugim) v bistvenem različni položaji urejajo enako.

20. Vrhovnemu sodišču iz zakonodajnega gradiva predloga ZFPPIPP ni uspelo izluščiti razloga za enako obravnavo različnih položajev hipotekarnih upnikov glede na pravni naslov, pomemben za opredelitev poplačilnega upravičenja.6 Razumnih razlogov, stvarno povezanih s predmetom urejanja, za enako obravnavo v bistvenem različnih položajev hipotekarnih upnikov v stečaju, Vrhovno sodišče ni našlo. Pojasniti je treba, da kot tak razlog ne more obveljati načelo hitrosti postopka, ki ga ZFPPIPP ureja v 48. členu. Iz razlogov, razvidnih iz obrazložitve te sodbe, ni sprejemljivo, da bi bilo opredeljevanje terjatev, ki se poplačajo iz posamezne posebne razdelitvene mase, kar je predmet urejanja 371. člena ZFPPIPP, kakorkoli odvisno od zahteve, da sodišče in stečajni upravitelj procesna dejanja opravljata v zakonsko opredeljenih rokih. Enako velja za pravila stvarnega prava in s tem prednostnega načela, ki ima odločilen pomen za pridobitev stvarnih pravic.

21. Izhajajoč iz okoliščine, da je ugotavljanje vrstnega reda poplačila zavarovanih terjatev neločljiv sestavni del uresničevanja s hipoteko zavarovanih terjatev (v položaju več hipotek na istem premoženju), in iz možnosti, da se (po materialnem pravu) s podreditvijo vrstnega reda uresničitve poplačilnega upravičenja hipoteki lahko to upravičenje omeji v korist poplačilnega upravičenja pozneje pridobljene hipoteke, je določbo petega odstavka 371. člena ZFPPIPP treba razlagati, upoštevaje argument teleološke redukcije. Namen te določbe ZFPPIPP gotovo ni spodkopati učinkovitosti sodnega uveljavljanja in uresničevanja s hipoteko zavarovanih terjatev v stečajnem postopku.

22. Izhajajoč iz navedenega razlagalnega argumenta, določba petega odstavka 371. člena ZFPPIPP le navidez s kriterijem trenutka pridobitve hipoteke ureja vse v stečajnem postopku upoštevne kriterije za razdelitev posamezne posebne razdelitvene stečajne mase v položaju več hipotek. Ko je tako, kriterij pridobitve hipoteke ni edini kriterij, ki je v stečajnem postopku upošteven ob razdelitvi posamezne posebne razdelitvene mase med konkurenčne terjatve. V luči zagotavljanja učinkovitega uresničevanja vsake s hipoteko zavarovane terjatve mora stečajno sodišče vsebinsko obravnavati tudi trditve ločitvenega upnika o poplačilnem upravičenju, ki izhaja iz domnevne podreditve poplačilnega upravičenja prej pridobljene hipoteke, katere imetnik je drug ločitveni upnik. Odrekanje pomena podreditvi poplačilnega upravičenja, kot izhaja iz prej pridobljene hipoteke, v korist kasneje pridobljene hipoteke bi nesprejemljivo okrnilo učinkovitost uresničevanja ločitvene pravice v stečajnemu postopku. Stečajno sodišče se zato ne sme omejiti zgolj na upoštevanje kriterija trenutka pridobitve hipoteke. Omejitev stečajnega sodišča na ta kriterij bi vodilo v navidezno vsebinsko odločanje o terjatvah, ki naj se poplačajo iz posamezne posebne razdelitvene mase.

23. Petega odstavka 371. člena ZFPPIPP glede na obrazloženo ne gre razlagati na način, da je v stečajnem postopku edini upošteven kriterij za razdelitev posamezne posebne razdelitvene mase med več hipotekarnih upnikov trenutek pridobitve hipoteke na prodanem premoženju. Sklep sodišča, izdan v postopku razdelitve posamezne posebne razdelitvene mase v položaju več konkurenčnih s hipoteko zavarovanih terjatev ob pravilni razlagi zakonskega prava zaobjema tudi vsebinsko odločitev sodišča o ugovoru podreditve vrstnega reda poplačila zavarovane terjatve v korist drugega hipotekarnega upnika.

_Presoja okoliščin konkretnega primera z vidika sprejete razlage_

24. Sprejeta razlaga zakonskega prava v okoliščinah konkretnega primera izpostavi pomen razlogov izpodbijane sodbe o vsebini sklepa Višjega sodišča v Ljubljani v sklepu Cst 462/2020 z dne 5. 11. 2020, izdanega v stečajnem postopku. Pritožbeno sodišče je s tem v zvezi namreč pojasnilo, da se je sodišče že v stečajnem postopku vsebinsko opredelilo do razlogov, s katerimi je revidentka utemeljevala tožbeni zahtevek. To pomeni naslednje. Stečajno sodišče je izhajalo iz enake razlage zakonskega prava, kot je sprejeta v obravnavanem primeru. Ni se torej oprlo zgolj na besedno razlago petega odstavka 371. člena ZFPPIPP in kot pravno neupoštevnih zavrnilo trditev tožeče stranke o podreditvi poplačilnega upravičenja. Če bi jih, trditev o podreditvi poplačilnega upravičenja ne bi obravnavalo po vsebini in ne bi podrobno obrazložilo, zakaj jim ni moglo slediti. Odločitev, sprejeta v stečajnem postopku v zvezi z ugovorom revidentke, utemeljenim z domnevno podreditvijo poplačilnega upravičenja, torej ni bila zgolj formalne narave. Prav vsebinska odločitev Višjega sodišča v Ljubljani v navedenem sklepu, sprejeta v stečajnem postopku, izpodbija prepričljivost trditev revidentke, da „bi morala imeti na voljo pravno sredstvo, ki bi ji omogočilo preseči formalnosti stečajnega postopka.“ Zoper pomen pravnomočne odločitve sodišča, sprejete v stečajnem postopku, kot je bil v navedenih okoliščinah razumljen v izpodbijani sodbi, ni pomislekov z vidika pravice tožeče stranke do sodnega varstva. Tožeči stranki je bila zagotovljena vsebinska obravnava njenih zahtevkov v stečajnem postopku.

25. Obravnavani primer ni analogen primeru iz sodbe Vrhovnega sodišča II Ips 326/2017. Navedena zadeva izvira iz zemljiškoknjižnega postopka. V tem postopku sodišče odloča o pogojih za vpis le na podlagi listin, za katere zakon določa, da so podlaga za vpis, in na podlagi stanja vpisov v zemljiški knjigi, kot to določa 124. člen ZZK-1. Zahtev s tako vsebino ZFPPIPP na sodišče ne naslavlja. Obravnavani primer tudi ni analogen primerom, ki jih izpostavlja revidentka v zvezi z zahtevki, ki temeljijo na t. im. pričakovalnih pravicah in v katerih je, kot pravilno izpostvlja revidentka, pomemben pomen slabe vere (odločba Ustavnega sodišča Up-591/10, sklep Vrhovnega sodišča II Ips 24/2017 in sodba Vrhovnega sodišča II Ips 132/2009). V primerih iz navedenih odločitev se namreč ni izpostavila dolžnost upoštevanja pravnomočne odločitve sodišča. Spomniti je treba, da je nosilni razlog izpodbijane sodbe oprt na pomen trdnosti razmerij, urejenih s pravnomočno vsebinsko odločitvijo sodišča, kar utrjuje pravno varnost (prim. 3. točko obrazložitve te sodbe). Zato ne morejo biti upoštevne trditve, s katerimi revidentka opozarja na domnevno slabo vero tožene stranke in pomen zaupanja v zemljiško knjigo. Te trditve nosilnega stališča izpodbijanih sodb v okoliščinah primera ne morejo omajati.

26. Primer, iz katerega izvira sodba Vrhovnega sodišča II Ips 10/2021, prav tako ni analogen obravnavanemu. V navedenem primeru so stečajni upravitelj, cenilec in kupec na javni dražbi ravnali usklajeno, kupec je bil kvalificirano slaboveren, ključen argument za uporabo argumenta teleološke redukcije pa je bila zloraba pravil stečajnega postopka. Z zlorabo pravil stečajnega postopka tožeča stranka tožbenega zahtevka ni utemeljevala. Revidentka zmotno trdi, da se je Vrhovno sodišče v primeru iz zadeve II Ips 45/2018 ukvarjalo z razlago prvega odstavka 371. člena ZFPPIPP. V tem primeru je bila tema izločitvena (in ne ločitvena) pravica. Osrednje vprašanje je bilo, kdaj v pogojih stečaja preneha izločitevna pravica, utemeljena na lastninski pravici. S tem v zvezi je bila pomembna odločba Ustavnega sodišča U-I-44/18, ki se prav tako določbe 371. člena ZFPPIPP ne dotika.

27. Revizijsko sodišče zato ne more pritrditi revidentki, da sta sodišči odstopili od sodne prakse Vrhovnega sodišča in da sta zmotno uporabili materialno pravo. Glede na obrazloženo upoštevna odločitev sodišča, sprejeta v stečajnem postopku, temelji na razlagi zakonskega prava, ki jo je sprejelo revizijsko sodišče, in na vsebinski zavrnitvi trditev o obstoju podreditve prednostnega vrstnega reda poplačila zavarovane terjatve v korist tožeče stranke. Stališče o obstoju pravnomočne odločitve sodišča o tem upravičenju ni podprto zgolj z razlogi formalne narave. Očitek neupravičene pridobitve, naslovljen na toženo stranko, ki je kot prva upnica prejela poplačilo svoje s hipoteko zavarovane terjatve v celoti v stečajnem postopku na podlagi pravnomočnega sklepa o razdelitvi posebne razdelitvene mase, sta sodišči prve in druge stopnje pravilno zavrnili. Glede na navedeno je revizijsko sodišče revizijo na podlagi 378. člena ZPP zavrnilo.

28. O revizijskih stroških je Vrhovno sodišče odločilo v skladu s prvim odstavkom 165. člena in prvim odstavkom 154. člena ZPP ter veljavno Odvetniško tarifo (v nadaljevanju OT). Tožeča stranka z revizijo ni uspela, zato mora toženi stranki povrniti potrebne stroške odgovora na revizijo (prvi odstavek 154. člena ZPP). Ti glede na vrednost spornega predmeta obsegajo nagrado za odgovor na revizijo (tretji odstavek tar. št. 22 OT) v višini 4.500 točk oziroma v znesku 2.700,00 EUR, izdatke za stranko (tretji odstavek 11. člena OT) v višini 2 % od nagrade do 1000 točk in še 1 % od presežka, skupaj torej 55 točk oziroma 33,00 EUR ter 22 % DDV, kar vse skupaj znaša 3.334,26 EUR.

29. Sodba je bila sprejeta soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).

1 Omejitve prostega urejanja obligacijskih razmerij iz 3. člena OZ za to razpolaganje niso upoštevne. Ko se presoja o možnosti razpolaganja z že pridobljenim prednostnim položajem s hipoteko zavarovane terjatve v pogledu njenega poplačila na načelni ravni, smiselno enako velja glede omejitev svobode ravnanja na obligacijsko-pravnem področju z vidika prepovedi zlorabe pravic (7. člen OZ) in načela vestnosti in poštenja (5. člen OZ). 2 Zaznambo prireditve ali podreditve vrstnega reda poplačila terjatve, zavarovane s hipoteko, v zemljiški knjigi ureja osmi odstavek 13. a člena Zakona o zemljiški knjigi (v nadaljevanju ZZK-1). 3 Teorija tako razpolaganje pojmuje kot oblikovalno upravičenje, katerega posledica je utesnitev hipoteke N. Plavšak v N. Plavšak n R. Vrenčur ur., Zastavna pravica, Planet GV, Ljubljana 2018, str. 97. in nasl. 4 Prim. na primer odločbo Ustavnega sodišča U-I-161/10. 5 Izjemi iz prvega in drugega odstavka 282. člena ZFPPIPP v obravnavanem primeru nista upoštevni. Enako velja za izjemo iz prvega odstavka 281. člena ZFPPIPP. 6 Prim. obrazložitev k 371. členu v Predlogu zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insloventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP), prva obravnava, Poročevalec Državnega zbora št. 95/2007 z dne 2. 10. 2007.