Jedro

Očitana kršitev 8. člena ZPP lahko predstavlja le relativno bistveno kršitev določb pravdnega postopka (kar pravilno navaja tudi tožnik), če je takšna kršitev vplivala na zakonitost in pravilnost odločbe (prvi odstavek 339. člena ZPP). Zaradi relativno bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP se revizija lahko vloži, če je bila ta storjena v postopku pred sodiščem druge stopnje (2. točka prvega odstavka 370. člena ZPP). Za takšen primer gre lahko tudi takrat, kadar je revident že v pritožbi zoper sodbo sodišča prve stopnje uveljavljal takšno kršitev, pa je pritožbeno sodišče neutemeljeno ni sankcioniralo oziroma je ni upoštevalo, zaradi česar je s takšno kršitvijo obremenjena tudi izpodbijana sodba sodišča druge stopnje.

V konkretni zadevi je tožnik šele v reviziji uveljavljal navedeno bistveno kršitev določb postopka, ne da bi jo pri tem uveljavljal že v pritožbi zoper sodbo sodišča prve stopnje.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo zahtevek tožnika za ugotovitev nezakonitosti izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi z dne 13. 7. 2016, poziv na delo, vzpostavitev delovnega razmerja s prijavo v zavarovanja ter obračun in plačilo pripadajočih plač. Sodišče je po izvedenem dokaznem postopku presodilo, da je tožniku dokazana očitana kršitev pogodbenih obveznosti z znaki kaznivega dejanja (odpovedni razlog iz prve alineje prvega odstavka 110. člena ZDR-1), in sicer kaznivega dejanja tatvine po določbah 204. člena KZ-1, v zvezi z določbo 38. člena istega zakona (pomoč pri kaznivem dejanju), izpolnjen pa je tudi pogoj za izredno odpoved iz prvega odstavka 109. člena ZDR-1. 2. Sodišče druge stopnje je tožnikovo pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje ter odločilo, da tožnik krije sam svoje pritožbene stroške.

3. Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje je tožnik vložil revizijo, v kateri predlaga spremembo sodb sodišč druge in prve stopnje in ugoditev njegovemu zahtevku, podrejeno pa razveljavitev obeh sodb in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje. Uveljavlja bistveno kršitev določb postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP, v povezavi z 8. členom ZPP, to kršitev pa naj bi storili sodišči prve in druge stopnje. Po njegovem prepričanju bi ob pravilni uporabi 8. člena ZPP morali sodišči na podlagi izvedenih dokazov zaključiti, da toženka v okviru svojega trditvenega in dokaznega bremena ni uspela dokazati kršitev, ki se mu očitajo. Pri tem se konkretneje sklicujejo na zaslišanje detektiva A. A., ki ni podal nekaterih konkretnih izjav v zvezi z odločilnimi okoliščinami (lokacijo opazovanja, oddaljenostjo do mesta opazovanja, kdo mu je dal namig za izvedbo opazovanja, nemožnosti foto dokumentiranja, podatki o neidentificiranih osebah, neznancih oziroma neznanem številu posod itd.), obenem pa meni, da je tudi poročilo detektivske agencije preveč nejasno in prestavlja zgolj sklepanje. Vse to ob uporabi standardov iz 8. člena ZPP ne more zadoščati za utemeljenost odpovedi. Nato poudarja, da je bil v času med 0.27 do 1.38 ure na premiku in ni mogel biti udeležen pri nošenju plastičnih posod v osebne avtomobile, kar naj bi bilo storjeno od 1.15 do 1.23 ure (dne 18. 6. 2016), uveljavlja neustreznost ocene izvedenega dokaza z zaslišanjem priče G. G. itd. Uveljavlja tudi kršitev iz 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP in nejasne oziroma nasprotujoče si razloge, kar naj bi pomenilo bistveno kršitev določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Na koncu revizije opozarja tudi na to, da je sodišče v podobnih zadevah sodilo različno, saj je v zadevi Pd 304/2016 odločilo v korist tožnika.

4. Revizija ni utemeljena.

5. Revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v meji razlogov, ki so v njej navedeni (prvi odstavek 371. člena ZPP). Revizije ni mogoče vložiti zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja (tretji odstavek 370. člena ZPP).

6. Revident uveljavlja bistveni kršitvi določb postopka iz 14. in 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, vendar povsem nekonkretizirano, saj razen splošnih navedb o tem, da ima izpodbijana sodba pomanjkljivosti, zaradi katerih se ne more preizkusiti in navedb o nasprotjih med navedbami v razlogih sodbe o vsebini listin ter zapisnikov o izvedbi dokazov, in med temi listinami, v ničemer ne konkretizira teh očitanih nepravilnosti. Zato revizijsko sodišče izpodbijane sodbe glede teh kršitev oziroma v tej smeri ni moglo in smelo preizkusiti.

7. V ostalem se revizija praktično v celoti omeji na uveljavljanje bistvene kršitve določb postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP v povezavi z 8. členom ZPP, ki določa, da sodišče po svojem prepričanju odloči, katera dejstva se štejejo za dokazana, in sicer na podlagi vestne in skrbne presoje vsakega dokaza posebej in vseh dokazov skupaj ter na podlagi uspeha celotnega postopka.

8. Očitana kršitev 8. člena ZPP lahko predstavlja le relativno bistveno kršitev določb pravdnega postopka (kar pravilno navaja tudi tožnik), če je takšna kršitev vplivala na zakonitost in pravilnost odločbe (prvi odstavek 339. člena ZPP). Zaradi relativno bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP se revizija lahko vloži, če je bila ta storjena v postopku pred sodiščem druge stopnje (2. točka prvega odstavka 370. člena ZPP). Za takšen primer gre lahko tudi takrat, kadar je revident že v pritožbi zoper sodbo sodišča prve stopnje uveljavljal takšno kršitev, pa je pritožbeno sodišče neutemeljeno ni sankcioniralo oziroma je ni upoštevalo, zaradi česar je s takšno kršitvijo obremenjena tudi izpodbijana sodba sodišča druge stopnje1. 9. V konkretni zadevi je tožnik šele v reviziji uveljavljal navedeno bistveno kršitev določb postopka, ne da bi jo pri tem uveljavljal že v pritožbi zoper sodbo sodišča prve stopnje. V pritožbi je namreč poleg povsem nekonkretiziranega uveljavljanja kršitev iz 14. in 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, uveljavljal pritožbeni razlog zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja (pritožbeni razlog iz 2. točke prvega odstavka 338. člena ZPP), prav nikjer v pritožbi pa ni uveljavljal relativne bistvene kršitve določb postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP v zvezi z 8. členom ZPP.2 Sodišče druge stopnje po uradnik dolžnosti ne pazi na bistvene kršitve določb postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP (drugi odstavek 350. člena ZPP). Zato tudi kršitve 8. člena ZPP, ker je ne bi upoštevalo in ne sankcioniralo, sodišče druge stopnje sploh ni moglo storiti, tožnik v reviziji ne more (prvič) uspešno uveljavljati.

10. Zmotno uporabo materialnega prava tožnik v reviziji povezuje le s tem, da naj sodišče ne bi pravilno uporabilo materialnega prava, saj naj v skladu z doktrino in sodno prakso ne bi upoštevalo tega, kdaj lahko delodajalec odpove pogodbo o zaposlitvi (110. člena ZDR-1). Tudi v tem primeru gre za povsem nekonkretiziran revizijski razlog zmotne uporabe materialnega prava. Zato tudi v tej smeri revizijsko sodišče izpodbijane sodbe ni moglo in smelo preizkusiti.

11. Na koncu revizije tožnik opozarja tudi na drugačno odločitev sodišča prve stopnje v podobni zadevi, vendar so tudi te navedbe povsem splošne. Revizijskemu sodišču je tudi sicer znano, da je bila odločitev sodišča prve stopnje v zadevi Pd 304/2016 kasneje razveljavljena s sklepom Višjega delovnega in socialnega sodišča Pdp 418/2017 z dne 6. 12. 2017. 12. Glede na navedeno in v skladu s 378. členom ZPP je revizijsko sodišče zavrnilo revizijo kot neutemeljeno.

1 Glej npr. odločbe VSRS II Ips 381/2003, III Ips 157/2008, III Ips 12/2011, VIII Ips 204/2013 itd. 2 Revizijsko sodišče sicer ugotavlja, da so revizijske in pritožbene navedbe podobne, vendar s to bistveno razliko, da je ob tašnih navedbah tožnik v pritožbi uveljavljal le pritožbeni razlog zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in ne oblikovanja dokazne ocene v nasprotju z napotki iz 8. člena ZPP, v reviziji pa uveljavlja prav to. Ob tem je treba dodati, da revizije ni mogoče vložiti zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja (tretji odstavek 370. člena ZPP).