Jedro

Podpis na sprednji strani talona predstavlja podpis na licu menice.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

1. Tožnica je od toženca zahtevala izpolnitev obveznosti na podlagi menice, izdane s strani družbe A. T. d.o.o. in akceptirane s strani toženca kot fizične osebe.

2. Sodišče prve stopnje je sklep o izvršbi Okrajnega sodišča na Ptuju opr. št. I 2002/00178 z dne 5. 2. 2002 zaradi delnega umika tožbe razveljavilo v delu, s katerim je bilo toženi stranki naloženo, da tožnici plača 19.303,05 EUR in v tem obsegu postopek ustavilo. Sklep o izvršbi je obdržalo v veljavi za znesek glavnice 65.584,44 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 19. 5. 2008 dalje, od zneska 20.342.437,90 SIT od 29. 1. 2002 do 15. 3. 2006, od 16.886.944,66 SIT od 16. 3. 2006 do 31. 12. 2006, vse plačljivo v EUR in od zneska 70.467,88 EUR od 1. 1. 2007 do 18. 5. 2008. Odločilo je tudi o stroških postopka.

3. Sodišče druge stopnje je pritožbo tožene stranke zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

Navedbe revidenta

4. Zoper pravnomočno odločitev sodišča je revizijo vložil toženec iz razloga zmotne uporabe materialnega prava in bistvenih kršitev določb pravdnega postopka. Meni, da je tožnica zlorabila institut menice s tem, ko je na drugi glavni obravnavi predložila pomanjkljivo izpolnjeno pooblastilo, ki se nanaša na kreditno pogodbo št. 31/96, brez podatkov o tožencu kot akceptantu in brez kraja in datuma podpisanega pooblastila. Meni, da iz predložene listinske dokumentacije izhaja, da tožnica meničnega pooblastila za izpolnitev bianco menice z dne 3.5.1994 ni predložila ter da v skladu s kreditno pogodbo z istega dne, toženec ni bil predviden kot akceptant. Zmotno je tako stališče sodišč, da se menično pooblastilo, ki se nanaša na kreditno pogodbo št. 31/96, lahko uporabi za menico z dne 3.5.1994, ki je bila dana za povsem drugače spisano pogodbo z rokom zapadlosti 3.5.1995. Tudi kreditna pogodba št. 31/96 toženca ne navaja kot solidarnega poroka, ne kot meničnega zavezanca. Tudi iz pričevanja A. B. izhaja, da je pooblastilo, ki se sklicuje na kreditno pogodbo št. 31/96, bilo predloženo k „prenovitveni pogodbi“, to je pogodbi, ki je nosila št. 31/96 in ne k pogodbi z dne 3.5.1994 št. 124/94. Meni tudi, da je ob upoštevanju kreditne pogodbe z dne 3.5.1994 št. 124/94 meničnopravni zahtevek zoper akceptanta zastaral, saj bi morala menica nositi datum dospelosti 3.5.1995, ko je dospel v plačilo kredit, izvršba pa je bila vložena šele v letu 2002. Dodaja, da iz podpisane menice ne izhaja njegova zaveza kot akceptanta, kar podrobneje obrazloži, ter da je iz dodatka z dne 1.6.1999 razvidno, da je dolg prevzela družba P. d.o.o., kar pomeni, da je prišlo do novacije pogodbe. Ta družba pa je med drugim plačala tri obroke, kar je tožnica zamolčala. Menica z dne 3.5.1994 je pomanjkljiva, ker kraj plačila ni naveden. Meni tudi, da je določba o poljubni dospelosti menice nesmiselna, saj zapisi iz temeljnega posla za bianco menico niso več uporabljivi, zastaralni roki pa se neupravičeno podaljšajo. Predlaga, da revizijsko sodišče sodbi sodišča druge in prve stopnje spremeni tako, da se tožbeni zahtevek zavrne, podrejeno pa, da sodbo sodišča druge (ali prve) stopnje razveljavi in vrne zadevo sodišču druge (ali prve) stopnje v novo sojenje.

5. Sodišče je revizijo vročilo nasprotni stranki, ki nanjo ni odgovorila, in Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije.

6. Revizija ni utemeljena.

7. Sodišče prve stopnje je ugotovilo naslednje dejansko stanje, ki je prestalo pritožbeni preizkus in ga z revizijo ni več dovoljeno izpodbijati (tretji odstavek 370. člena Zakona o pravdnem postopku; v nadaljevanju ZPP). Tožnica in družba A. d.o.o. sta 3. 5. 1994 sklenili kreditno pogodbo št. 420041-124/94, s katero je družba A. d.o.o. najela kratkoročni kredit. Kasneje so bili h kreditni pogodbi sklenjeni aneksi in sicer aneks brez datuma, ter aneksi z dne 3. 5. 1995, 31. 5. 1995, 18. 1. 1996, 1. 4. 1996, 11. 11. 1996, 30. 4. 1997, 8. 12. 1997, 10. 2. 1998, 1. 7. 1998, 1. 10. 1998, 1. 10. 1998 in 1. 6. 1999. Dne 1. 10. 1999 se je sklenilo prečiščeno besedilo kreditne pogodbe št. 31/96 (prej št. 420041-124/94). Družba A. d.o.o. je ob sklenitvi pogodbe tožnici izdala bianco menico. Toženec je podpisal obrazec menice, izdane s strani Banke Slovenije (menično golico) kot zakoniti zastopnik družba A. d.o.o. desno spodaj na menici in kot fizična oseba na talonu menice levo počez.

Glede na to, da se je z aneksi h kreditni pogodbi št. 420041-124/94 zagotavljalo le dodatno zavarovanje ter spreminjal rok vračila kredita in obrestna mera, je pravilno materialnopravno stališče sodišča, da pogodba št. 420041-124/94 in pogodba št. 31/96 predstavljata isto oz. eno pogodbo (drugi in tretji odstavek 348. člena Zakona o obligacijskih razmerjih; v nadaljevanju ZOR). Ker je tožnica glede na zapadlost obveznosti iz kreditne pogodbe kot rok dospelosti menice z dne 3. 5. 1994 označila dan 28. 12. 2001(1), je bilo zastaranje meničnopravnega zahtevka dne 28. 1. 2002 pretrgano (prvi odstavek 78. člena Zakona o menici; v nadaljevanju ZM). Neutemeljen je revizijski očitek, da se s poljubno določitvijo roka dospelosti menice neupravičeno podaljšujejo zastaralni roki, saj revident ne zatrjuje plačila zastarane obveznosti po osnovni pogodbi, roka zapadlosti obveznosti po osnovni pogodbi pa sploh ne navaja(2).

8. Že z izročitvijo bianco menice dne 3. 5. 1994 je toženec molče in s konkludentnim dejanjem tožniku izročil tudi pooblastilo za njeno izpolnitev(3). Pooblastilo za izpolnitev menice, ki se nanaša na kreditno pogodbo št. 31/96 z dne 1. 4. 1996, je, glede na pravilno materialnopravno stališče, da sta pogodba št. 31/96 in pogodba št. 420041-124/94 ena in ista pogodba, le formaliziralo pooblastilo za izpolnitev bianco menice v zvezi s to pogodbo. Bianco menice se v poslovni praksi pogosto uporabljajo prav za zavarovanje prihodnjih terjatev, katerih obseg in vsebina v času izdaje menice še nista določena(4).

9. Bianco menica je menica, ki v času izdaje po volji izdajatelja nima vseh bistvenih meničnih sestavin - namenoma se torej izda kot nepopolna, manjkajoče sestavine pa naj bi pozneje izpolnil prejemnik (pridobitelj) skladno z danim pooblastilom za izpolnitev. Neutemeljena je zato revizijska navedba, da ker na bianco menici z dne 3. 5. 1994 ni naveden kraj izpolnitve, menica ni veljavna.

10. Revizijsko sodišče sprejema presojo sodišč, da podpis na sprednji strani talona predstavlja podpis na licu menice. Ker se je toženec podpisal na licu menice, in sicer na levi strani počez, to v skladu s prvim odstavkom 24. člena ZM pomeni, da je postal trasat in da je na podlagi prvega odstavka 25. člena ZM akceptiral menico. Z akceptom se trasat obveže plačati menico ob dospelosti(5). Da je toženec menico akceptiral pa potrjuje tudi izpovedba priče A. B. ter s strani toženca podpisano pooblastilo za izpolnitev menice ter aneks k kreditni pogodbi z dne 3. 5. 1995. 11. Ker so procesne kršitve uveljavljanje zgolj pavšalno, to ne terja podrobnejšega odgovora s strani revizijskega sodišča. 12. Ker revident višini terjatve ni ugovarjal s pritožbo (da bi družba P. d.o.o. plačala tri obroke), tega ne more prvič storiti v revizijskem postopku (372. člen ZPP).

13. Ker niso podani ne razlogi, zaradi katerih je bila revizija vložena, niti razlog, na katerega pazi revizijsko sodišče po uradni dolžnosti, je bilo treba revizijo toženca na podlagi določbe 378. člena ZPP kot neutemeljeno zavrniti.

Op. št. (1): Glej tudi odločbo VS RS II Ips 106/07. Op. št. (2): Glede nedovoljenega podaljševanja zastaralnih rokov pa se je revizijsko sodišče opredelilo v odločbi II Ips 106/07. Op. št. (3): Tako tudi sodba VS RS II Ips 142/2006, II Ips 653/2006. Op. št. (4): Glej odločbo VS RS II Ips 754/2005, II Ips 171/2006 in II Ips 35/2003. Op. št. (5): Glej tudi odločbo VS RS II Ips 360/99, II Ips 118/08 ter III Ips 138/2008.