Jedro

Revidentka utemeljeno opozarja, da se sodišči nista ukvarjali z dejanskim odpovednim razlogom, to je reorganizacijo.

Ker je bilo revidentkino delovno mesto ukinjeno prvič že maja 2010 in zaradi tega odpovedana pogodba o zaposlitvi iz poslovnega razloga junija 2010, izpodbijana nova odpoved pa je bila podana v juniju 2011, vprašanje pravočasnosti te odpovedi ostaja odprto.

Izrek

Reviziji se ugodi, sodbi sodišč druge in prve stopnje se razveljavita in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Odločitev o revizijskih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek za ugotovitev nezakonitosti redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi s ponudbo nove z dne 29. 6. 2011. Posledično je zavrnilo tudi reintegracijski in reparacijski zahtevek, ki ju je tožnica časovno omejila s sodno razvezo pogodbe o zaposlitvi. Ugotovilo je, da je tožena stranka 8. 6. 2011 spremenila akt o sistemizaciji tako, da je ukinila delovno mesto poslovni sekretar, na katerem je bila zaposlena tožnica. Zaradi tega ji je odpovedala pogodbo o zaposlitvi in ji ponudila novo za delovno mesto samostojni knjigovez. Tožničino delovno mesto je bilo sicer ukinjeno že leta 2010, vendar je bila takratna odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita, saj tožena stranka ni upoštevala, da je tožnica starejša delavka, zato jo je pozvala nazaj na delo. Tožnica je po vrnitvi na delo opravljala delo v proizvodnji po odredbi direktorja tožene stranke. Tožena stranka je v začetku leta 2011 zašla v slabšo ekonomsko situacijo zaradi zmanjšanja obsega dela in cen proizvodov ter zaradi neizvedbe posla z ruskim kupcem. Zato je lahko tožnici odpovedala pogodbo iz istega odpovednega razloga (poslovnega), ki pa temelji na spremenjenih dejanskih ekonomskih okoliščinah. Odpoved je bila podana pravočasno, v šestih mesecih od nastanka odpovednega razloga, tako glede na spremenjene razmere pri naročilih kot glede na ukinitev tožničinega delovnega mesta z aktom o sistemizaciji.

2. Sodišče druge stopnje se je strinjalo z dejanskimi razlogi in pravno presojo prvostopenjskega sodišča, zato je zavrnilo tožničino pritožbo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

3. Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje je tožnica vložila revizijo zaradi zmotne uporabe materialnega prava in bistvenih kršitev določb pravdnega postopka. Navaja, da je bilo njeno delovno mesto ukinjeno z aktom o sistemizaciji že leta 2010, nov akt pa je identičen predhodnemu. Tako je bilo ukinjeno že neobstoječe delovno mesto. Delovno mesto je bilo ukinjeno 31. 5. 2010, zato je odpoved prepozna. Odpoved je bila podana zaradi ukinitve delovnega mesta, ne pa zaradi slabše ekonomske situacije. Datum navideznega sprejema novega akta o sistemizaciji ne more pomeniti datuma nastanka dejanskega razloga odpovedi. Pri zaslišanju direktorja tožene stranke je sodišče prve stopnje preseglo navodila pritožbenega sodišča in se oprlo na prekludirane navedbe. Tako je bilo preseženo zakonsko pooblastilo materialnega procesnega vodstva. V odpovedi je bila kot razlog za odpoved navedena ukinitev delovnega mesta poslovni sekretar zaradi reorganizacije delovnega procesa (prenos dela poslovnega sekretarja na druge izvajalce). Tožena stranka je vezana na vsebinske razloge in pravno opredelitev podane odpovedi, ki pa niso bili v upadu prometa.

4. Revizija je bila v skladu s 375. členom Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in naslednji) vročena toženi stranki, ki nanjo ni odgovorila.

5. Revizija je utemeljena.

6. Revizija je izredno pravno sredstvo zoper pravnomočno sodbo, izdano na drugi stopnji (prvi odstavek 367. člena ZPP). Revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni (prvi odstavek 371. člena ZPP).

7. Neutemeljen je revizijski očitek o relativnih bistvenih kršitvah določb pravdnega postopka po prvem odstavku 339. člena ZPP, po katerih naj sodišče prve stopnje ne bi spoštovalo navodil pritožbenega sodišča iz razveljavitvenega sklepa Pdp 221/2012 z dne 11. 4. 2012 in naj bi prekoračilo meje materialno-procesnega vodstva iz 285. člena ZPP ter se oprlo na prekludirano izjavo direktorja tožene stranke. Kot je – sicer skopo – pojasnilo že sodišče druge stopnje, je sodišče prve stopnje upoštevalo navodila iz razveljavitvenega sklepa, saj se je opredelilo do obeh aktov o sistemizaciji, dodatno zaslišalo direktorja tožene stranke in se opredelilo do datuma seznanitve z razlogom za odpoved pogodbe o zaposlitvi. Trditvena podlaga tožene stranke iz odgovora na tožbo je bila pravilno upoštevana pri sprejemu dokaznega sklepa na podlagi dodatnega zaslišanja direktorja tožene stranke. Že v odgovoru na tožbo so bili namreč navedeni cenovni pritiski naročnikov kot temelj za podajo odpovedi iz poslovnega razloga, zato pri upoštevanju direktorjevega zaslišanja ne gre za nezakonit dokazni zaključek na podlagi prekludiranih navedb, niti s tem ni bila presežena zakonska možnost sodišča pri vodenju dokaznega postopka skozi materialno-procesno vodstvo.

8. Materialno pravo je bilo zmotno uporabljeno.

9. Tožena stranka je v letu 2010 revidentki odpovedala pogodbo o zaposlitvi iz poslovnega razloga, po predhodno sprejetem sklepu o ukinitvi delovnega mesta poslovni sekretar, na katerem je delala. Tožena stranka je po tej odpovedi revidentko pozvala nazaj na delo. Revidentka je na podlagi poziva začela z delom pri toženi stranki, ki je 8. 6. 2011 sprejela akt o sistemizaciji, s katerim je ponovno ukinila delovno mesto poslovni sekretar. Revidentki je bila 29. 6. 2011 odpovedana pogodba o zaposlitvi iz poslovnega razloga in ponujena nova pogodba o zaposlitvi za delovno mesto knjigovez, ki je ni sprejela.

10. Po prvi alineji prvega odstavka 88. člena ZDR lahko delodajalec redno odpove pogodbo o zaposlitvi zaradi prenehanja potreb po opravljanju določenega dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi, zaradi ekonomskih, organizacijskih, tehnoloških, strukturnih ali podobnih razlogov na strani delodajalca (poslovni razlog). Revidentka utemeljeno opozarja, da se sodišči nista ukvarjali z dejanskim odpovednim razlogom, to je reorganizacijo. Sodišče prve stopnje je ugotavljalo ekonomske razloge, ki so privedli do reorganizacije, kljub pravilnemu stališču, da se ne more spuščati v presojo poslovnih odločitev delodajalca. Temu pa je brez dodatne argumentacije s ponavljanjem razlogov sodišča prve stopnje sledilo tudi sodišče druge stopnje.

11. V odpovedi pogodbe o zaposlitvi z dne 29. 6. 2011 (na njeno vsebino se sklicuje revizija) je tožena stranka navedla, da odpoveduje pogodbo zaradi „reorganizacije delovnega procesa in racionalnejše izrabe resursov“, pri kateri se del delovnih nalog prenese na druga delovna mesta znotraj tožene stranke (prodajni in nabavni referent), drugi del pa na računovodski servis. Ta dejanski razlog sta nižji sodišči zanemarili.

12. Prenehanje potrebe po delu konkretnega delavca pod pogoji pogodbe o zaposlitvi je zakonski poslovni razlog za podajo redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Odpovedni razlog v izpodbijani odpovedi je bila reorganizacija dela s prenosom delovnih nalog ukinjenega delovnega mesta na druge izvajalce.

13. V šestem odstavku 88. člena ZDR je določeno, da mora delodajalec podati odpoved najkasneje v šestih mesecih od nastanka utemeljenega razloga. Ker je bilo revidentkino delovno mesto ukinjeno prvič že maja 2010 in zaradi tega odpovedana pogodba o zaposlitvi iz poslovnega razloga junija 2010, izpodbijana nova odpoved pa je bila podana v juniju 2011, vprašanje pravočasnosti te odpovedi ostaja odprto. Pri tem niso odločilne formalne spremembe akta o sistemizaciji in formalna ukinitev delovnega mesta, temveč je treba ugotoviti, kdaj je dejansko prenehala potreba po revidentkinem delu. Odločilnega pomena glede tega vprašanja so vsebinski razlogi, navedeni v odpovedi pogodbe o zaposlitvi (reorganizacija in prenos nalog). Če so bile naloge ukinjenega delovnega mesta že v letu 2010 prenesene na druge izvajalce oziroma jih tožena stranka sploh ni več potrebovala, potem je odpoved prepozna, če se obenem ugotovi, da tožnica po reintegraciji ni več opravljala delovnih nalog iz ukinjenega delovnega mesta. Pri tem je treba posebej opozoriti, da opravljanja dela v proizvodnji, če to ni v nobeni zvezi z ostalimi nalogami poslovne sekretarke, ni mogoče šteti za delo na tem delovnem mestu kot nalogo iz opisa delovnega mesta (druge naloge po odredbi nadrejenega). Če je revidentka po vrnitvi na delo dejansko delala samo to, pač ni možen zaključek, da je opravljala naloge poslovne sekretarke.

14. Ker nižji sodišči relevantnega dejanskega stanja, ki bi bilo lahko podlaga za pravilno uporabo materialnega prava, nista ugotavljali, je revizijsko sodišče na podlagi drugega odstavka 380. člena ZPP sodbi sodišč druge in prve stopnje razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje. Sodišče bo moralo v ponovljenem postopku razčistiti časovni vidik dejanskega prenehanja potrebe po delu revidentke iz razloga, navedenega v odpovedi pogodbe o zaposlitvi, in odločiti o pravočasnosti in s tem o zakonitosti redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga.

15. Odločitev o revizijskih stroških se pridrži za končno odločbo (tretji in četrti odstavek 165. člena ZPP).