Jedro

Za zakonitost odpovedi po določbi druge alineje prvega odstavka 94. člena ZObr sta bistveni dve dejanski ugotovitvi: da je imel pripadnik Slovenske vojske negativno službeno oceno in da jo je imel dvakrat zaporedoma. Ti dve dejstvi sta bili v sodnem postopku nedvomno ugotovljeni.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je razveljavilo odločitvi tožene stranke, s katerima je bila tožniku enostransko odpovedana pogodba o zaposlitvi na podlagi druge alineje prvega odstavka 94. člena Zakona o obrambi (Uradni list RS, št. 103/04 - ZObr), ker je imel dvakrat zaporedoma negativno službeno oceno. Ugotovilo je, da tožniku delovno razmerje ni prenehalo 22. 5. 2012 na podlagi te odpovedi temveč 16. 7. 2012 in mu je tožena stranka za navedeno obdobje dolžna izplačati neizplačane plače. Ugotovilo je, da je tožnik dejansko delal v K. z. p. S. d.o.o. (K.) in zato ni imel obveznosti kot pripadnik Slovenske vojske. Tožnik je moral kot kontrolor zračnega prometa na letališču v C. skrbeti za varnost letal na tem letališču, čemur je treba dati prednost v primerjavi z opravljanjem preizkusa gibalnih sposobnosti. Tega preizkusa tožnik ni mogel opraviti, ker tožena stranka ni poskrbela, da bi pravočasno sporočila termin K., kjer so pripravljali razpored dela kontrolorjev.

2. Sodišče druge stopnje je ugodilo pritožbi tožene stranke in sodbo sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je tožbeni zahtevek v celoti zavrnilo. Tožnik je bil v delovnem razmerju s toženo stranko, ne pa z družbo, pri kateri je dejansko delal, zato so zanj veljali predpisi, ki urejajo delovno pravni status pripadnikov Slovenske vojske. Med strankama ni sporno, da je tožnik dvakrat, v letu 2010 in 2011 prejel negativni službeni oceni. Ker gre za dve zaporedni negativni službeni oceni, je podan razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi po drugi alineji prvega odstavka 94. člena ZObr.

3. Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje vlaga tožnik revizijo zaradi zmotne uporabe materialnega prava in zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka. Navaja, da njegov primer ni enak primeru, o katerem je odločilo Vrhovno sodišče v zadevi VIII Ips 66/2013, na katero se sklicuje sodišče druge stopnje. Tožnik je imel v letu 2010 negativno službeno oceno, ker ni opravil testa gibalnih sposobnosti. Službena ocena za leto 2011 pa mu ni bila vročena, o njej je bil le ustno seznanjen. Zaključek sodišča, da je med strankama nesporno, da je tožnik v letih 2010 in 2011 prejel negativni službeni oceni je protispisen in predstavlja bistveno kršitev določb pravdnega postopka. Ocena za leto 2011 ne more predstavljati osnove za izrek odpovedi.

4. Revizija ni utemeljena.

5. Revizija je izredno pravno sredstvo zoper pravnomočno sodbo, izdano na drugi stopnji (prvi odstavek 367. člena ZPP). Revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni (prvi odstavek 371. člena ZPP). Revizijsko sodišče je vezano na dejanske ugotovitve, ki so bile podlaga za izdajo izpodbijane sodbe, saj zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja revizije ni mogoče vložiti (tretji odstavek 370. člena ZPP).

6. Po določbi druge alineje prvega odstavka 94. člena ZObr se lahko pripadniku stalne sestave Slovenske vojske enostransko odpove pogodbo o zaposlitvi v primeru, da je imel negativno službeno oceno dvakrat zaporedoma. Gre za poseben način oziroma razlog odpovedi pogodbe o zaposlitvi, o čemer je Vrhovno sodišče odločalo že v zadevi VIII Ips 66/2013: takšna ureditev po presoji revizijskega sodišča ni neustavna in nesistemska. Tožnik taki presoji ne oporeka, zatrjuje le, da v njegovem primeru ne gre za primerljivo zadevo. Vendar njegov ugovor temelji na nestrinjanju z ugotovljenim dejanskim stanjem. Ne zatrjuje namreč, da pogodbe o zaposlitvi ni mogoče odpovedati zaradi dveh zaporednih negativnih službenih ocen, temveč to, da je šlo v njegovem primeru le za eno oceno, ker se druge ne bi smelo upoštevati.

7. Za zakonitost odpovedi po določbi druge alineje prvega odstavka 94. člena ZObr sta bistveni dve dejanski ugotovitvi: da je imel pripadnik Slovenske vojske negativno službeno oceno in da jo je imel dvakrat zaporedoma. Ti dve dejstvi sta bili v sodnem postopku nedvomno ugotovljeni. Tožnik se ne strinja le s tem, da je bila upoštevana negativna ocena za leto 2011, ki da je ni prejel v pisni obliki, zaradi česar ji ni mogel ugovarjati.

8. Tožnik uveljavlja bistveno kršitev določb pravdnega postopka, ker naj bi bil protispisen zaključek sodišča druge stopnje, da je med strankama nesporno, da je tožnik prejel dve negativni oceni. Toda iz dejanskih ugotovitev tako sodišča prve kot druge stopnje, kot tudi iz navedb tožnika samega v tožbi in tekom postopka, ne izhaja, da bi bil za tožnika sporen obstoj negativne ocene za leto 2011. Zanj je bilo sporno le, ali je to negativno oceno prejel v pisni obliki.

9. Izpodbijana sodba temelji na ugotovitvi, da je bil tožnik seznanjen z negativno oceno za leto 2011, da je torej vedel za negativno oceno in razloge zanje. Taka ugotovitev ni v nasprotju z izvedenimi dokazi in listinami v spisu. Tožnik je bil s strani nadrejenega ustno seznanjen z negativno oceno zato, ker se ni udeležil preverjanja gibalnih sposobnosti. Razloge za to je tožnik pisno pojasnil (priloga B5), vendar njegovo opravičilo ni bilo sprejeto, o čemer je bil pisno obveščen (priloga B4) in obenem tudi o tem, da je njegova ocena za leto 2011 negativna.

10. Ker je glede na navedeno sodišče druge stopnje ob ugotovljenem dejanskem stanju materialno pravo pravilno uporabilo, in revizijski razlogi niso utemeljeni, je revizijsko sodišče revizijo zavrnilo (378. člen ZPP).