Jedro

Sodišče je tožnikovo pritožbo, ki jo je vložil 19. 1. 2007, ko je že veljal ZUS-1, obravnavalo kot revizijo in jo zavrglo, ker tožnik zanjo nima postulacijske sposobnosti.

Izrek

I. Revizija se zavrže. II. Tožeča stranka trpi sama svoje stroške revizijskega postopka.

Obrazložitev

1. Zoper sodbo sodišča prve stopnje U 2475/2005-8 z dne 6. 12. 2006, s katero je sodišče prve stopnje zavrnilo tožnikovo tožbo zoper sklep tožene stranke z dne 12. 10. 2005, je tožnik sam vložil pritožbo dne 19. 1. 2007. 2. Vrhovno sodišče je tožnikovo pritožbo v skladu s predložitvenim poročilom obravnavalo kot revizijo iz naslednjih razlogov:

3. Po določbi prvega odstavka 107. člena ZUS-1 se glede pravnih sredstev zoper izdane odločbe sodišča prve stopnje uporabljajo določbe ZUS-1, če ni s posebnim zakonom drugače določeno. Ker je tožnik pravno sredstvo vložil po uveljavitvi ZUS-1 (1. 1. 2007), ne pridejo v poštev določbe drugega odstavka 107. člena ZUS-1. Po določbah prvega odstavka 73. člena ZUS-1 v skladu s 104. členom ZUS-1, je zoper sodbo, ki jo izda upravno sodišče, dovoljena pritožba le v dveh primerih, in sicer: če je sodišče samo ugotovilo drugačno dejansko stanje, kot ga je ugotovila tožena stranka, ter je na tej podlagi spremenilo izpodbijani upravni akt; ali če je sodišče odločilo na podlagi 66. člena tega zakona. Ker je v obravnavanem primeru sodišče prve stopnje tožbo zavrnilo, ni pa šlo za odločanje na podlagi 66. člena ZUS-1, tožnikova pritožba (če bi jo Vrhovno sodišče kot tako obravnavalo) ne bi bila dovoljena, in bi jo Vrhovno sodišče zavrglo kot nedopustno (343. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP v zvezi z prvim odstavkom 22. člena ZUS-1). Poleg tega Vrhovno sodišče še pripominja, da bi tožnikovo vlogo z dne 19. 1. 2007 (če bi jo obravnavalo kot pritožbo) lahko zavrglo tudi kot prepozno, saj je bila izpodbijana sodba sodišča prve stopinje tožnikovi pooblaščenki vročena 3. 1. 2007, tako je 15 – dnevni pritožbeni rok potekel v četrtek, dne 18. 1. 2007. 4. Revizija ni dovoljena.

5. Po določbi drugega odstavka 22. člena Zakona o upravnem sporu - ZUS-1 (Ur. l. RS, št. 105/2006) lahko dejanja v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi opravlja stranka samo po pooblaščencu, ki ima opravljen pravniški državni izpit. Glede na določbo prvega odstavka 22. člena ZUS-1 se za vprašanja postopka, ki v ZUS-1 niso urejena, primerno uporabljajo določbe zakona, ki ureja pravdni postopek, to je Zakon o pravdnem postopku - ZPP (Ur. l. RS, št. 73/2007 - UPB-3 in 45/2008 ). Ta v četrtem odstavku 86. člena določa, da sme pravdna dejanja v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi opravljati tudi stranka sama ali njen zakoniti zastopnik v primerih, če ima ta opravljen pravniški državni izpit. Po določbi 83. člena ZUS-1 je revizija izredno pravno sredstvo v upravnem sporu, saj se vloži zoper pravnomočno odločitev sodišča prve stopnje, torej zanjo veljata določbi drugega odstavka 22. člena ZUS-1 in primerno določba četrtega odstavka 86. člena ZPP.

6. Po določbi tretjega odstavka 83. člena ZUS-1 revizija ni dovoljena, če jo vloži nekdo, ki nima te pravice. V obravnavani zadevi je revizijo vložil tožnik sam, pri tem pa ni izkazal in tudi ne zatrjeval, da ima opravljen pravniški državni izpit. Upoštevajoč pravno mnenje, sprejeto na Občni seji Vrhovnega sodišča dne 26. 6. 2002, da sodišče zavrže revizijo, ki jo je vložila stranka sama, če ni najpozneje v njej izkazala, da ima opravljen pravniški državni izpit, Vrhovno sodišče tožnika v obravnavani zadevi ni pozivalo na predložitev dokazila o opravljenem pravniškem državnem izpitu, temveč je revizijo kot nedovoljeno zavrglo na podlagi 89. člena ZUS-1, saj tožnik zanjo nima postulacijske sposobnosti.

7. Ker tožnik z revizijo ni uspel, sam trpi stroške revizijskega postopka (165. člen ZPP v zvezi z 154. členom ZPP in prvim odstavkom 22. člena ZUS-1).