Jedro

Predlog se zavrne.

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1. Tožnica od toženca zahteva plačilo odškodnine za poškodbe, ki jih je utrpela 29, 7. 2013, ko je nanjo padlo drevo, ki je stalo na zemljišču tožnika. Trdila je, da je bilo drevo že vsaj eno leto v slabem stanju, da je bil toženec večkrat opozorjen, da predstavlja nevarnost ter da ga mora posekati oziroma odstraniti. Toženec je trdil, da je bilo drevo zdravo, da ni bil pozvan na odstranitev ravno tega drevesa in da je šlo za višjo silo, ker je tistega dne na tem območju pihal zelo močen veter z jakostjo 8. stopnje po Beaufortovi lestvici, ki že predstavlja viharni veter.

2. Sodišče prve stopnje je po izvedenem dokaznem postopku ugotovilo, da je bil toženec večkrat opozorjen na nevarnost padca drevesa in zaključilo, da je škoda nastala zaradi toženčeve opustitve dolžnega ravnanja, ne pa zaradi višje sile, ker tudi tako močen veter ne predstavlja nepredvidljivega dogodka, kar je ugotovilo na podlagi podlagi podatkov o pogostnosti tega pojava v relevantnem obdobju. Tožnici je za kompliciran zlom spodnjega dela golenice in kompresijski zlom dveh prsnih vretenc prisodilo 31.000 EUR odškodnine.

3. Pritožbeno sodišče je zavrnilo toženčevo pritožbo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Zaključilo je, da je bil dokazni predlog za postavitev izvedenca meteorološke stoke predlagan prepozno. Sklicevanje toženca, da je čakal, da se bo sodišče prve stopnje opredelilo do dokazov iz spisa Kpr 41171/2014, je neutemeljeno. Toženec ni opravičil svoje zamude, kot to nalaga 286.b člen ZPP, dokazovanje z izvedencem pa bi zavleklo postopek. Toženec ni uspel izpodbiti tožnikovih navedb, da je bil toženec večkrat opozorjen na stanje in nevarnost drevesa, zato je zaključek prvostopenjskega sodišča, da je toženec opustil dolžno ravnanje, pravilno.

4. Zoper to sodbo toženec vlaga predlog za dopustitev revizije. Dopustitev revizije predlaga glede vprašanj: ◦ Ali je postopanje sodišča, da samo, brez postavitve sodnega izvedenca meteorološke stroke poda zaključek, da močan (tudi viharni) veter ni bil izreden, nepredvidljiv in ga ni bilo mogoče odvrniti ter se pri tem opre le na izpovedi prič, predstavlja kršitev določbe 243. člena ZPP? ◦ Ali predstavlja ravnanje sodišča, ki je samo presojalo obstoj višje sile, brez angažiranje sodnega izvedenca meteorološke stroke, kršitev 22. člena Ustave RS in bistveno kršitev pravil postopka po 8. in 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP ter kršitev določbe 243. člena ZPP? ◦ Ali je postopanje sodišča v konkretnem primeru, ki je dokaz s postavitvijo sodnega izvedenca meteorološke stroke zavrnilo kot prepozen, skladno z določbo 286. člena ZPP? ◦ Ali je pravilno postopanje sodišča v konkretnem primeru, da se je oprlo le na to, da je tožena stranka opustila dolžno ravnanje, pri čemer pa sploh ni presojalo vzroka za padec drevesa, kot ga je zatrjevala tožena stranka - močan veter? ◦ Ali je sodišče pri presoji protipravnosti ravnanja kot enega od elementov za prisojo odškodnine, vezano na sklep o ustavitvi preiskave iz kazenskega postopka, kot to smiselno izhaja iz določbe 14. člena ZPP? ◦ Ali se je pritožbeno sodišče ob odločanju o pritožbi dolžno argumentirano opredeliti tudi do pritožbenih navedb glede soprispevka, vse skladno z ustavnopravnim zagotovilom iz 22. in 23. člena Ustave RS ter 6. člena EKČP?

5. Predlog ni utemeljen.

6. Vrhovno sodišče dopusti revizijo, če je od njegove odločitve mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, pomembnem za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava prek sodne prakse (prvi odstavek 367.a člena Zakona o pravdnem postopku,1 v nadaljevanju ZPP). Ker v obravnavanem primeru pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena ZPP niso podani, je Vrhovno sodišče predlog zavrnilo (drugi odstavek 367.c člena ZPP).

7. Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, ki je naveden v uvodu odločbe. Odločitev je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).

1 Uradni list RS, št. 26/99 s spremembami in dopolnitvami.