Jedro

Ob predpostavki, da se sodba, opremljena s potrdilom o pravnomočnosti, šteje za pravnomočno, dokler ni s pravnim sredstvom ta učinek odpravljen, je zmotno stališče izpodbijanega sklepa, da je predlog za obnovo postopka, s katerim toženka uveljavlja kršitev pravice do izjave zaradi nepravilne vročitve tožbe, nedovoljen, ker bi navedeno kršitev glede na hkratne trditve, da ji tudi sodba ni bila pravilno vročena, lahko uveljavljala le s predlogom za razveljavitev potrdila pravnomočnosti.

Izrek

Reviziji se ugodi, sklep sodišča druge stopnje se v izpodbijanem delu (1. in 3. točka izreka) razveljavi in se zadeva v tem obsegu vrne temu sodišču v novo odločanje.

Odločitev o stroških revizijskega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Toženka je dne 19. 3. 2009 vložila predlog za razveljavitev klavzule pravnomočnosti na zamudni sodbi P 1073/2008-II z dne 14. 7. 2008, s katero ji je bilo naloženo plačilo zneska 10.357,69 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, in na popravnem sklepu z dne 8. 9. 2008. Podrejeno je predlagala obnovo postopka izdaje navedene zamudne sodbe in popravnega sklepa. Sodišče prve stopnje je s sklepom zavrglo toženkin predlog za razveljavitev potrdila pravnomočnosti, njenemu predlogu za obnovo postopka pa ugodilo ter razveljavilo navedeno zamudno sodbo in popravni sklep.

2. Sodišče druge stopnje je zavrglo tožnikovo pritožbo zoper odločitev o zavrženju predloga za razveljavitev potrdila pravnomočnosti (2. točka izreka izpodbijanega sklepa), ugodilo pa je tožnikovi pritožbi zoper odločitev o predlogu za obnovo postopka in stroškovno odločitev ter sklep sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je predlog za obnovo postopka zavrglo, toženki pa naložilo povračilo stroškov postopka na obeh stopnjah (1. in 3. točka izreka izpodbijanega sklepa). V obrazložitvi navaja, da je predlog za obnovo postopka mogoče vložiti le zoper pravnomočno sodno odločbo. Zamudna sodba, ki ni bila pravilno vročena (pri čemer nima pomislekov, da sta bili tožba in sodba toženki nepravilno vročeni), ni pravnomočna in izvršljiva. Za tak primer je predvidena razveljavitev potrdila o izvršljivosti in pravnomočnosti (drugi odstavek 42. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju, v nadaljevanju ZIZ).

3. Toženka z revizijo izpodbija odločitev o zavrženju predloga z obnovo postopka. Uveljavlja zmotno uporabo materialnega prava in bistvene kršitve določb pravdnega postopka. Ugotovitvam sodišča druge stopnje, da je zatrjevala, da ji zamudna sodba ni bila pravilno vročena, očita protispisnost. V predlogu je namreč trdila, da je zamudna sodba postala pravnomočna 5. 9. 2008, vročena pa ji je bila 16. 3. 2009 s sklepom o izvršbi. Sodišče druge stopnje se nepravilno sklicuje na določbo 2. točke 396. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) oziroma razlogov v zvezi s tem sploh ne navaja oziroma so ti nejasni. Razlog iz 2. točke 394. člena ZPP je namenjen prav situacijam, kakršna je obravnavana, saj se je zaradi nezakonitega postopanja postopek začel in končal brez vednosti toženke. Trditve o nepravilni vročitvi tožbe lahko uveljavlja le s predlogom za obnovo postopka.

4. Tožnik v odgovoru na revizijo pritrjuje razlogom izpodbijanega sklepa sodišča druge stopnje in predlaga zavrnitev revizije.

5. Revizija je utemeljena.

6. Toženka je predlog za obnovo postopka vložila iz razloga po 2. točki 394. člena ZPP(1) z utemeljitvijo, da ji zaradi nepravilne vročitve tožbe ni bilo omogočeno obravnavanje pred sodiščem. Po ugotovitvah sodišča prve stopnje sta ji bili nepravilno vročeni tako tožba kot zamudna sodba.

7. Izpodbijani sklep sodišča druge stopnje temelji na v sodni praksi uveljavljenem stališču, da je s trditvami o nevročitvi oziroma o nepravilni vročitvi sodbe mogoče utemeljevati predlog za razveljavitev potrdila o pravnomočnosti (ob analogni uporabi drugega odstavka 42. člena ZIZ), ne pa tudi predloga za obnovo postopka.(2) Gre za to, da zaradi napake pri vročanju še ni mogel začeti teči rok za vložitev pravnega sredstva, zaradi česar odločba ni mogla postati pravnomočna. Pravnomočnost pa je ena od predpostavk za obnovo postopka. Predvsem pa je z razveljavitvijo klavzule pravnomočnosti ustrezno sanirana kršitev, do katere je prišlo zaradi nepravilne vročitve sodbe: stranka namreč pridobi možnost za vložitev pritožbe.

8. Obnova postopka iz razloga po 2. točki 394. člena ZPP se, nasprotno, nanaša na kršitve, ki so nastale v postopku pred izdajo sodbe, izdane v prejšnjem postopku, in katerih odprava se omogoči z njeno razveljavitvijo, ne pa na možnost za vložitev pritožbe.(3) Sodišče namreč s sklepom, s katerim dovoli obnovo postopka, razveljavi odločbo, izdano v prejšnjem postopku,(4) postopek pa se s tem vrne v fazo, ko odločba še ni bila izdana. Med kršitve, ki jih zajema navedeni obnovitveni razlog, spada tudi nepravilno vročanje tožbe, če stranki iz tega razloga ni bilo omogočeno obravnavanje pred sodiščem. Če so trditve o nepravilni vročitvi tožbe dokazane v postopku odločanja o predlogu za obnovo postopka, sodišče dovoli obnovo in razveljavi sodbo, izdano v prejšnjem postopku, postopek pa se vrne v fazo, ko tožena stranka pridobi možnost vložiti odgovor na tožbo.

9. V obravnavanem predlogu za obnovo postopka toženka zatrjuje prav nepravilno vročitev tožbe in posledično uveljavlja kršitev pravice do izjave v postopku pred izdajo sodbe(5). Hkrati sicer zatrjuje tudi nepravilno vročitev zamudne sodbe, na kateri je potrdilo o njeni pravnomočnosti. To potrdilo vzpostavlja domnevo o pravnomočnosti in posledični neizpodbojnosti sodbe, kar stranki preprečuje vložitev pritožbe zoper tako sodbo. Dokler ta domneva ni izpodbita, velja to dejstvo kot resnično. Ob predpostavki, da se (zamudna) sodba šteje za pravnomočno, dokler ni s pravnim sredstvom ta učinek odpravljen (z razveljavitvijo potrdila o pravnomočnosti ali pa same sodbe na podlagi uspešnega predloga za obnovo), pa od stranke ni mogoče zahtevati, da bi za uveljavljanje kršitve zaradi nepravilnega vročanja tožbe morala najprej zahtevati razveljavitev potrdila o pravnomočnosti ter pravilno vročitev sodbe, da bi s tem pridobila možnost uveljavljanja te kršitve v pritožbi. Vztrajanje pri tovrstnem podvajanju pravnih sredstev, kot ga za uveljavljanje kršitve zaradi nevročitve tožbe predstavljata predlog za razveljavitev klavzule pravnomočnosti in posledična vložitev pritožbe, je v nasprotju z načelom ekonomičnosti iz prvega odstavka 11. člena ZPP. Sodišče druge stopnje je zato svojo odločitev zmotno gradilo le na trditvah o nepravilno vročeni sodbi. S tega vidika se tudi neutemeljeno sklicuje na določbo 2. točke prvega odstavka 396. člena ZPP, ki sicer določa rok za vložitev predloga za obnovo postopka zaradi obravnavanega obnovitvenega razloga. Glede na navedeno pa ne drži niti tožnikova teza iz odgovora na revizijo, da je toženka v svojih pravicah prekludirana, ker se ni pritožila zoper sklep sodišča prve stopnje o zavrženju predloga za razveljavitev klavzule pravnomočnosti.

10. Iz navedenega izhaja, da odločitev o toženkini pritožbi temelji na zmotnem razumevanju 2. točke 394. člena ZPP. Vrhovno sodišče je zato reviziji ugodilo ter izpodbijani sklep sodišča druge stopnje razveljavilo in zadevo vrnilo temu sodišču v novo odločanje (prvi odstavek 379. člena ZPP). Sodišče bo moralo pri odločanju o tožnikovi pritožbi upoštevati navedeno stališče Vrhovnega sodišča in se izreči še o ostalih tožnikovih pritožbenih ugovorih.

11. Izrek o stroških revizijskega postopka temelji na določbi tretjega odstavka 165. člena ZPP.

Op. št. (1): Po tej določbi se postopek, ki je s sodno odločbo pravnomočno končan, lahko na predlog stranke obnovi, če kakšni stranki z nezakonitim postopanjem, zlasti z opustitvijo vročitve, ni bila dana možnost obravnavanja pred sodiščem.

Op. št. (2): Prim. sklepe Vrhovnega sodišča III Ips 101/2006 z dne 28. 8. 2007, VIII Ips 136/2008 z dne 25. 1. 2010 in II Ips 309/2010 z dne 21. 10. 2010. Op. št. (3): Prim. Ude v Ude, Galič (red.), Pravdni postopek s komentarjem, 3. knjiga, GV založba, Ljubljana, 2009, str. 590, Juhart, Ude, Wedam-Lukić, Pravdni postopek, ČZ Uradni list SRS, Ljubljana, 1974, str. 466, in Triva, Belajec, Dika, Građansko parnično procesno pravo, Narodne novine, Zagreb, 2004, str. 743. Enako tudi sklep Vrhovnega sodišča VIII 136/2008 z dne 25. 1. 2010. Op. št. (4): Prim. drugi odstavek 400. člena ZPP.

Op. št. (5): V tem smislu je obravnavana zadeva drugačna od zadev III Ips 101/2006 in VIII 136/2008, v katerih kršitev zaradi nevročitve tožbe ni bila uveljavljana, v zadevi II Ips 309/2010 pa se Vrhovno sodišče z vprašanjem te kršitve ni ukvarjalo.