Jedro

Pogodba o zaposlitvi za določen čas je lahko zakonito sklenjena tudi v primeru, ko delodajalec delavce iz proizvodnje začasno angažira pri gradnji in selitvi ter njihov izpad v proizvodnji nadomesti z drugimi, zaposlenimi za določen čas.

Ni nujno, da obstaja direktna zveza med delom, ki ga opravlja delavec, angažiran na drugih delih in delom, za katerega se sklene pogodba o zaposlitvi za določen čas. Zadošča ugotovitev, da je začasen izpad določenega števila delavcev povzročil potrebo po novih delavcih za določen čas.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek za ugotovitev nezakonitosti prekinitve delovnega razmerja, za ugotovitev, da je bilo sklenjeno za nedoločen čas, za vrnitev tožnice nazaj na delo in za obračun ter izplačilo plač in ostalih prejemkov iz delovnega razmerja, z odvodom prispevkov in davkov, z zakonskimi zamudnimi obrestmi, in vpisom delovne dobe v delovno knjižico. Ugotovilo je, da je bil razlog za sklenitev pogodbe o zaposlitvi za določen čas s tožnico povečan obseg dela, do katerega je prišlo zaradi selitve proizvodnje in dodelave delovnih strojev.

2. Sodišče druge stopnje je sodbo sodišča prve stopnje potrdilo. Strinjalo se je z dokaznim zaključkom, da je pri toženi stranki v spornem obdobju obstajal povečan obseg dela, in sicer zaradi avtomatiziranja proizvodnje ter selitve iz Suhorja v Semič in Črnomelj.

3. Zoper pravnomočno sodbo je pravočasno revizijo vložila tožnica zaradi zmotne uporabe materialnega prava in bistvenih kršitev določb pravdnega postopka. Navaja, da je tožena stranka na delovnem mestu, na katerem je delala tožnica, trajno potrebovala najmanj eno delavko, zaposlila pa je dve za določen čas. Po preteku določenega časa je na delu za nedoločen čas ostala J. D., ki je bila zaradi njene fizične moči primernejša za delo v proizvodnji in ker je bila bolj fleksibilna. Poudarja, da ni nikoli izvajala nobenih del v zvezi s selitvijo proizvodnje v Semič oziroma v Črnomelj, ali v zvezi z nadomeščanjem delavcev, ki so bili prerazporejeni na selitev. Ves čas je delala na istem delovnem mestu (zabijanje čepov). Če že, potem je bilo odvečno delo J. D., ki je v tem času poleg zabijanja čepov nadomeščala delavce, ki so bili angažirani na selitvena dela. Pravzaprav je bilo začasne narave delo tistih delavcev, ki so opravljali selitvena dela, ne pa tožničino. Tožnica tudi nikoli ni nadomeščala delavcev Š. oziroma D., ki sta dala odpoved. Proizvodnja je bila na lokacijo v Semiču izvedena že pred novembrom 2006, to je pred pričetkom tožničinega dela, izvajala pa se je še selitev žage, ki nima prav nobene zveze s tožničinim delom v Semiču. Protispisen je zaključek nižjih sodišč, da je delovno mesto tožnice postalo avtomatizirano, saj delo, ki ga je opravljala do 30. 6. 2008, sedaj opravlja J. D.. Celo direktorica je izrecno povedala, da je bila avtomatizacija delovnega mesta tožnice opravljena že spomladi 2007, zato ni logično, da bi njeno delo zaradi te iste avtomatizacije postalo nepotrebno šele 30. 6. 2008. Kljub avtomatiziranemu procesu zabijanja čepov spomladi 2007 je tožena stranka s tožnico sklenila novo pogodbo o zaposlitvi za določen čas. Revizija nižjima sodiščema očita, da se nista dotaknili vprašanja dejanskega datuma prijave tožnice v zavarovanje. Meni, da gre za zmotno uporabo materialnega prava v zvezi s sklenitvijo pogodbe o zaposlitvi, pri čemer opozarja na 9. in 10. člen Zakona o delovnih razmerjih (v nadaljevanju ZDR, Ur. l. RS, št. 42/2002 in naslednji). Meni tudi, da je toženo stranko zavezovala objava potrebe po delu v trajanju 12 mesecev, ki se šteje za ponudbo, na katero je bila vezana. Zaradi takšne objave je kasnejša sklenitev pogodbe o zaposlitvi samo za 6 mesecev nezakonita. Revizija predlaga spremembo izpodbijane sodbe z ugoditvijo tožbenemu zahtevku, podrejeno pa razveljavitev ter vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje.

4. Revizija ni utemeljena.

5. Revizijsko sodišče na podlagi prvega odstavka 371. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in naslednji) preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni. Revizije ni mogoče vložiti zaradi zmotne oziroma nepopolne ugotovitve dejanskega stanja (tretji odstavek 370. člena ZPP).

6. Očitek bistvenih kršitev določb pravdnega postopka je pavšalen, saj revizija ne konkretizira, v čem in katera kršitev določb pravdnega postopka je podana. Zato izpodbijane sodbe z vidika tega revizijskega razloga ni bilo mogoče preizkusiti.

7. Materialno pravo ni zmotno uporabljeno.

8. Revizija neutemeljeno očita sodišču zmotno uporabo materialnega prava v zvezi z 9. in 10. členom ZDR, ko zatrjuje nezakonitost sklenitve pogodbe o zaposlitvi za določen čas zaradi kasnejšega podpisa. Glede na to, da sta bili obe pogodbi o zaposlitvi podpisani ni jasno, v zvezi s čim naj bi bilo materialno pravo zmotno uporabljeno. Pogodbi o zaposlitvi sta bili veljavno sklenjeni, opredeljen je bil čas trajanja in za čas trajanja, kot je bil dogovorjen, je tožnici delovno razmerje tudi priznano. Dejstvo, da sta bili pogodbi o zaposlitvi podpisani kasneje oziroma za nazaj, na zakonitost ne vpliva. Na zakonitost pogodbe o zaposlitvi ne vpliva tudi prvotna objava za sklenitev pogodbe o zaposlitvi za 12 mesecev in dejanska sklenitev za 6 mesecev.

9. Neutemeljen je tudi očitek zmotne uporabe materialnega prava glede obstoja razloga za sklenitev pogodbe o zaposlitvi za določen čas. Tožnica je s toženo stranko sklenila dve pogodbi o zaposlitvi za določen čas zaradi povečanega obsega dela: prvo za obdobje šestih mesecev od 1. 1. 2007 do 30. 6. 2007, drugo pa za eno leto od 1. 7. 2007 do 30. 6. 2008. 10. Začasno povečan obseg dela je zakonit razlog za sklenitev pogodbe o zaposlitvi za določen čas, in sicer v skladu s tretjo alinejo prvega odstavka 52. člena ZDR. Kot izhaja iz dejanskih ugotovitev sodišč prve in druge stopnje, je tožena stranka je že v letu 2005 začela z investicijo v lastne proizvodne prostore v Semiču, saj je imela delavnico v Suhorju v najemu, sedež podjetja pa je bil v domači hiši. V Semiču je gradila tri objekte, gradbena dela so trajala do konca leta 2006. Veliko dela v zvezi z gradnjo in selitvijo je bilo opravljenih v lastni režiji, z delavci, zaposlenimi pri toženi stranki, zato je nastala potreba po dodatnih delavcih do zaključka investicijskih del. Tožnica je delala na delovnem mestu priprava in montaža lesne galanterije, pa tudi na preši, na montiranju posteljnih vložkov. Sama je izpovedala, da je delo sprva potekalo ročno, uporabljali so kladiva, kasneje pa se je postopoma avtomatiziralo (s strojem za nabijanje čepov). Ob izteku prve pogodbe o zaposlitvi za določen čas je bila selitev v Semič končana, prav tako dodelava dveh strojev, v teku pa je bila še dodelava stroja za vijačenje kotnikov in selitev proizvodnje na lokacijo v Črnomelj. Tudi pri tej selitvi so sodelovali zaposleni delavci. Pred iztekom prve pogodbe o zaposlitvi za določen čas s tožnico sta dva delavca tudi odpovedala pogodbo o zaposlitvi. Kasneje jo je odpovedal še eden, ki pa se je v aprilu 2008 vrnil. 11. Sodišče druge stopnje in pred tem sodišče prve stopnje sta pravilno presodili, da dodelava (avtomatizacija) na treh strojih, selitev proizvodnje v Semič, dodatno postavljanje dveh šotorov in kasnejša selitev proizvodnje še v Črnomelj, dokazuje začasno povečan obseg dela in utemeljuje potrebo po sklenitvi pogodbe o zaposlitvi za določen čas. Dejstvo, da tožnica ni delala na investiciji, selitvi in postavljanju šotorov, ne pomeni, da narava njenega dela ni bila začasna. Delodajalec se začasno povečanemu obsegu dela lahko prilagodi tudi tako, da bolj kvalificirane in usposobljene redno zaposlene delavce za čas povečanega obsega dela razporedi na bolj zahtevna dela, na manj zahtevna, na katerih sicer delajo, pa zaposli delavce za določen čas. V skladu s tem stališčem je pogodba o zaposlitvi za določen čas lahko zakonito sklenjena tudi v primeru, ko delodajalec delavce iz proizvodnje začasno angažira pri gradnji in selitvi ter njihov izpad v proizvodnji nadomesti z drugimi, zaposlenimi za določen čas. Da so delavci, sicer redno zaposleni v proizvodnji tožene stranke, delali na selitvenih delih, med strankama niti ni sporno. To pa pomeni, da je v proizvodnji za čas selitve nastala začasna potreba po določenem številu delavcev.

12. Ni nujno, da obstaja direktna zveza med delom, ki ga opravlja delavec, angažiran na drugih delih in delom, za katerega se sklene pogodba o zaposlitvi za določen čas. Zadošča ugotovitev, da je začasen izpad določenega števila delavcev povzročil potrebo po novih delavcih za določen čas. Tožnica v reviziji navaja, da je tožena stranka na delovnem mestu priprava in montaža lesne galanterije zaposlila za določen čas njo in J. D. in da je na delu nato za nedoločen čas obdržala D.. Navaja tudi, da je J. D. delala enako delo, kot tožnica, poleg tega pa je tudi nadomeščala na selitvi angažirane delavce. To le še dodatno potrjuje pravilnost zaključka sodišča druge stopnje, da je bila potreba po tožničinem delu začasne narave. Tudi, če drži, da je tožena stranka že na začetku na tem delovnem mestu potrebovala eno delavko za nedoločen čas, zaključek ne more biti drugačen, saj je eno delavko za nedoločen čas obdržala. To, da ni obdržala tožnice, na zakonitost ne vpliva.

13. Tožnica je s toženo stranko sklenila pogodbi o zaposlitvi za določen čas in ji je delovno razmerje prenehalo s potekom časa in ne zato, ker bi njeno delo postalo nepotrebno. Ob tem so odločilnega pomena za presojo zakonitosti prenehanja veljavnosti pogodbe o zaposlitvi okoliščine, znane ob sklenitvi pogodb o zaposlitvi in ne okoliščine, kakršne so bile ob prenehanju delovnega razmerja. Zato so revizijske navedbe, da zaradi avtomatizacije proizvodnje njeno delo ni postalo nepotrebno šele 30. 6. 2008, nepomembne.

14. Ker niso podani z revizijo uveljavljani razlogi, jo je Vrhovno sodišče na podlagi 378. člena ZPP zavrnilo.