Jedro

Tožena stranka utemeljeno navaja, da je pomenila določba akta o ustanovitvi tožene stranke, da ob skupnem zastopanju dvočlanskega poslovodstva lahko na tretjo osebo člana uprave preneseta vsak del svojih pooblastil, da tretjo osebo lahko pooblastita za samostojno zastopanje tožene stranke le skupno. Taka določba pa ne izključuje možnosti enega člana poslovodstva, da v posameznih delovnopravnih zadevah svoja upravičenja tudi iz skupnega zastopanja prenese na drugega člana.

Izrek

Revizija se zavrne.

Tožena stranka sama krije svoje revizijske stroške.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek za ugotovitev nezakonitosti redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, ki jo je tožena stranka podala tožnici dne 26. 10. 2011 in za ugotovitev, da tožnici pri toženi stranki delovno razmerje ni prenehalo. Hkrati je zavrnilo zahtevek za vrnitev tožnice na delo in za priznanje pravic iz delovnega razmerja za obdobje nezakonitosti odpovedi, vključno s plačilom plače, ki bi jo tožnica prejemala, če bi delala, z zakonskimi zamudnimi obrestmi od mesečno zapadlih neto zneskov ter zahtevek za plačilo stroškov postopka.

2. Sodišče druge stopnje je tožničino pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Soglašalo je s presojo, da je pri toženi stranki obstajal utemeljen poslovni razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi tožnici, ker je tožena stranka z reorganizacijo v posledici poslabšanja poslovnih rezultatov oziroma nedoseganja planiranih rezultatov in zmanjševanja stroškov tožničino delovno mesto vodja kakovosti in farmakovigilance ukinila in dela tega delovnega mesta razporedila na druge delavke, pri tem pa tožena stranka ni imela prostega drugega za tožnico ustreznega delovnega mesta. Dejstvo, da je bilo predhodno pisno obvestilo o nameravani odpovedi z dne 20. 10. 2011 ob podpisu člana uprave opremljeno z neustreznim žigom z oznako tožene stranke, kot podružnice in da je odpoved podpisal le en član uprave (V. H.), čeprav je bila uprava tožene stranke dvočlanska z določbo o skupnem zastopanju obeh članov, sodišče ni štelo za razlog za nezakonitost odpovedi, ker je drugi član uprave predhodno svoja pooblastila v zvezi s kadrovskimi zadevami, vključno z odpovedjo pogodb o zaposlitvi, pisno prenesel na navedenega člana, oziroma ga pooblastil za samostojno podpisovanje teh listin.

3. Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje vlaga tožnica revizijo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Uveljavlja kršitev iz 15. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP), ki jo utemeljuje z zatrjevanjem protispisnosti zaključkov izpodbijane sodbe ob pavšalnem sklicevanju na svoje pritožbene navedbe in graja presojo obstoja utemeljenega poslovnega razloga ter preverjanje možnosti zaposlitve tožnice na drugem ustreznem delovnem mestu. Vztraja, da je sodišče zmotno presodilo veljavnost pisnega obvestila o nameravani odpovedi glede na neustrezen žig na obvestilu in graja presojo zakonitosti podane odpovedi, podpisane le s strani enega člana uprave, glede na določitev zastopanja tožene stranke s strani dvostranske uprave in glede na določeno možnost pooblaščanja za zastopanje le tretjih oseb.

4. Tožena stranka je v odgovoru ugovarjala zamudo roka za vložitev revizije, sicer pa prerekala revizijske navedbe in predlagala njeno zavrnitev.

5. Revizija ni utemeljena.

6. Sodba sodišča druge stopnje je bila tožnici oziroma njenim pooblaščencem vročena 15. 7. 2013, torej na prvi dan sodnih počitnic, med katerimi procesni roki v nenujnih zadevah ne tečejo (tretji odstavek 83. člena Zakona o sodiščih - ZS). Zato je pričel tridesetdnevni rok za vložitev revizije teči po izteku sodnih počitnic, to je s 16. 8. 2013 in bi se iztekel 14. 9. 2013, če ne bi bila ta dan sobota, ko sodišče redno ne posluje. Zato se šteje, da je tožnici rok za vložitev revizije potekel prvi naslednji delovni dan, to je 16. 9. 2013, ko je bila revizija oddana na pošto kot priporočena pošiljka. Torej je bila revizija vložena pravočasno.

7. Na podlagi 371. člena ZPP revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni. Pri tem je vezano na dejanske ugotovitve, ki so bile podlaga za izdajo izpodbijane sodbe, saj zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja revizije ni mogoče vložiti (tretji odstavek 370. člena ZPP).

8. Glede na navedeno se stranka v reviziji ne more sklicevati na svoje pritožbene navedbe, saj je revizijsko sodišče v revizijskem preizkusu pravnomočne sodbe sodišča druge stopnje omejeno zgolj na neposredne in konkretizirane revizijske navedbe. Zato sodišče zgolj pavšalnih trditev o protispisnosti izpodbijane sodbe in kršitvi določb pravdnega postopka v smislu 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP ni moglo upoštevati.

9. Ob ugotovitvah, da je tožena stranka zaradi nedoseganja plana prometa in slabšanja poslovnih rezultatov v okviru reorganizacije delovnega procesa dela tožničinega delovnega mesta razporedila na druge delavce oziroma delavke, zaposlene na drugih delovnih mestih, in da je zato prenehala potreba po delu pod pogoji tožničine pogodbe o zaposlitvi, je sodišče utemeljeno presodilo, da je bil pri toženi stranki podan utemeljen poslovni razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi tožnici v smislu prve alineje prvega odstavka in drugega odstavka 88. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR). Hkrati je na podlagi izvedenih dokazov utemeljeno presodilo, da tožena stranka ni kršila določb tretjega odstavka navedenega člena ZDR glede preverjanja možnosti zaposlitve tožnice na drugem ustreznem delovnem mestu, ker v času sporne odpovedi z drugim v smislu tretjega odstavka 90. člena ZDR ustreznim prostim delovnim mestom ni razpolagala.

10. Revizijsko sodišče soglaša s presojo, da napačen žig na pisnem obvestilu o nameravani odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, ki je bilo podano na poslovnem papirju tožene stranke in podpisano s strani člana poslovodstva, ne pomeni kršitve določb četrtega odstavka 83. člena ZDR o dolžnosti delodajalca obveščati delavca o nameravani odpovedi. Zgolj napačen žig (žig tožene stranke, ki je bila predhodno v Republiki Sloveniji registrirana kot podružnica) ni mogel vplivati na pomen takega pisnega obvestila.

11. Tožena stranka utemeljeno navaja, da je pomenila določba akta o ustanovitvi tožene stranke, da ob skupnem zastopanju dvočlanskega poslovodstva lahko na tretjo osebo člana uprave preneseta vsak del svojih pooblastil, da tretjo osebo lahko pooblastita za samostojno zastopanje tožene stranke le skupno. Taka določba pa ne izključuje možnosti enega člana poslovodstva, da v posameznih delovnopravnih zadevah svoja upravičenja tudi iz skupnega zastopanja prenese na drugega člana, kot je to storil član poslovodstva tožene stranke M. B. s pisnim pooblastilom članu V. H. z dne 24. 3. 2010 za samostojno podpisovanje dokumentacije s kadrovskega področja, vključno s sklepanjem in odpovedjo pogodb o zaposlitvi. ZDR v prvem odstavku 18. člena izrecno določa možnost pisnega prenašanja pooblastila zakonitega zastopnika delodajalca, ki je pravna oseba, tako na posamezne zaposlene, kot tretje osebe. Tako široko opredeljena zakonska možnost prenašanja pooblastila za zastopanje delodajalca pri urejanju pravic in obveznosti iz delovnega razmerja je podlaga tudi za sporni prenos pooblastila iz skupnega zastopanja dvočlanskega poslovodstva le na posameznega člana.

12. Glede na navedeno revizijski razlogi niso podani. Zato je sodišče na podlagi 378. člena ZPP revizijo kot neutemeljeno zavrnilo.

13. Izrek o stroških revizijskega postopka temelji na določbi petega odstavka 41. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1), da v individualnem delovnem sporu o obstoju ali prenehanju delovnega razmerja delodajalec krije svoje stroške ne glede na izid postopka.