Jedro

Pri toženi stranki se je v šolskem letu 2014/2015 zmanjšal obseg vpisa, zaradi česar je med drugim prenehala potreba po delu enega učitelja matematike. Ker 115. člen ZOFVI zmanjšanje obsega vpisa šteje med razloge, zaradi katerih je mogoče odpovedati pogodbo o zaposlitvi iz poslovnih razlogov, tožnica pa je pri toženi stranki na podlagi odpovedane pogodbe o zaposlitvi poučevala matematiko, je tožena stranka dokazala obstoj utemeljenega razloga za podajo redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga po 1. alineji prvega odstavka 89. člena ZDR-1. Zmotno pa je sodišče prve stopnje odločilo, da je izpodbijana odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita zato, ker tožena stranka ni pravilno oblikovala skupine primerljivih delavcev, izmed katerih je enemu (tj. tožnici) odpovedala pogodbo o zaposlitvi. Sodišče prve stopnje je to odločitev utemeljilo na ugotovitvi, da tožena stranka na seznam presežnih delavcev ni uvrstila delavke, ki je bila pri toženi stranki zaposlena na delovnem mestu pomočnik ravnatelja. Delavec, ki je zaposlen na delovnem mestu učitelj, ni primerljiv z delavcem, zaposlenim na delovnem mestu pomočnik ravnatelja. Iz določb Pravilnika o normativih in standardih za izvajanje izobraževalnih programov in vzgojnega programa na področju srednjega šolstva izhaja, da je pomočnik ravnatelja (v nasprotju z učiteljem) vodstveni delavec šole, poleg tega pa je za pomočnika ravnatelja javne šole lahko imenovana (le) oseba, ki izpolnjuje vse pogoje iz prvega odstavka 56. člena v zvezi z drugim odstavkom 53. člena ZOFVI. Ker tožnica v postopku na prvi stopnji ni niti zatrjevala, da bi te pogoje izpolnjevala, ni mogoče zaključiti, da sta bili tožnica in delavka, zaposlena na delovnem mestu pomočnik ravnatelja, za toženo stranko primerljivi delavki. Zato je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in izpodbijano sodbo spremenilo tako, da je tožbeni zahtevek, s katerim je tožnica uveljavljala nezakonitost odpovedi pogodbe o zaposlitvi z reintegracijo in reparacijo, v celoti zavrnilo.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se izpodbijana sodba sodišča prve stopnje spremeni tako, da se glasi: "I. Zavrne se tožbeni zahtevek, ki se glasi: "1. Ugotovi se, da je redna odpoved pogodbe o zaposlitvi z dne 29. 8. 2014 nezakonita in se razveljavi.

2. Ugotovi se, da pogodba o zaposlitvi št. ... z dne 4. 7. 2008 za delovno mesto učitelj matematike in informatike, ki sta jo sklenili tožeča in tožena stranka in h kateri so bili sklenjeni tudi aneksi, ni prenehala na podlagi redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga z dne 29. 8. 2014, temveč še traja, tožena stranka pa je dolžna tožeči stranki v roku 8 dni zagotoviti pravice po sklenjeni (in nezakonito odpovedani) pogodbi o zaposlitvi št. ... z dne 4. 7. 2008, vključno s pravicami iz aneksov k pogodbi.

3. Pogodba o zaposlitvi št. ..., ki sta jo tožeča in tožena stranka sklenili 29. 8. 2014, se razveljavi.

4. Tožena stranka je dolžna v roku 8 dni za tožečo stranko obračunati razliko v bruto plačah od dneva nezakonitega prenehanja pogodbe o zaposlitvi št. ... z dne 4. 7. 2008 do ponovnega nastopa dela po nezakonito odpovedani pogodbi o zaposlitvi, od obračunanih razlik v bruto plačah odvesti davke in prispevke pristojnim zavodom, ustrezne neto razlike plač pa skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od zapadlosti posameznih mesečnih zneskov (tj. od 5. dne v posameznem mesecu za razliko v plači preteklega meseca) do plačila, plačati tožeči stranki.

5. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške postopka v roku 8 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po poteku paricijskega roka do plačila."

II. Tožena stranka sama krije svoje stroške postopka."

II. Vsaka stranka krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je redna odpoved pogodbe o zaposlitvi z dne 29. 8. 2014 nezakonita (I. točka izreka sodbe) ter da pogodba o zaposlitvi z dne 4. 7. 2008 za delovno mesto učitelj matematike in informatike, ki sta jo sklenili tožnica in tožena stranka in h kateri so bili sklenjeni tudi aneksi, ni prenehala na podlagi redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga z dne 29. 8. 2014, temveč še traja, tožena stranka pa je dolžna tožnici v roku 8 dni zagotoviti pravice po sklenjeni (in nezakonito odpovedani) pogodbi o zaposlitvi z dne 4. 7. 2008, vključno s pravicami iz aneksov k pogodbi (II. točka izreka sodbe). Pogodbo o zaposlitvi, ki sta jo tožnica in tožena stranka sklenili 29. 8. 2014, je razveljavilo (III. točka izreka sodbe) in toženi stranki naložilo, da je dolžna v roku 8 dni za tožnico obračunati razliko v bruto plačah od dneva nezakonitega prenehanja pogodbe o zaposlitvi z dne 4. 7. 2008 do ponovnega nastopa dela po nezakonito odpovedani pogodbi o zaposlitvi, od obračunanih razlik v bruto plačah odvesti davke in prispevke pristojnim zavodom, ustrezne neto zneske razlik v plačah pa skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od zapadlosti posameznih mesečnih zneskov (tj. od 5. dne v posameznem mesecu za razliko v plači preteklega meseca) do plačila, plačati tožeči stranki (IV. točka izreka sodbe). Odločilo je, da je tožena stranka dolžna tožnici povrniti stroške postopka v znesku 1.118,25 EUR v roku 8 dni od dneva pravnomočnosti sodbe, po poteku tega roka pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zapadlosti do plačila (V. točka izreka sodbe).

2. Zoper navedeno sodbo se pravočasno pritožuje tožena stranka zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava (pritožbena razloga iz 1. in 3. točke prvega odstavka 338. člena ZPP). Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbeni zahtevek zavrne, tožnici pa naloži, da ji mora povrniti njene stroške postopka. Tožena stranka v pritožbi nasprotuje presoji sodišča prve stopnje, da bi morala na seznam presežnih delavcev uvrstiti tudi pomočnico ravnatelja A.A.. Opozarja na določbo 56. člena Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja, iz katere izhaja, da je pomočnik ravnatelja organ šole, ki ga imenuje ravnatelj. Tudi v Pravilniku o normativih in standardih za izvajanje izobraževalnih programov in vzgojnega programa na področju srednjega šolstva je pomočnik ravnatelja umeščen med vodstvene delavce. Ker delovno mesto učitelj matematike ni primerljivo z delovnim mestom pomočnik ravnatelja, tožena stranka A.A. ni bila dolžna uvrstiti na seznam presežnih učiteljev matematike (prim. sodbo pritožbenega sodišča opr. št. Pdp 11/2013). Opozarja na določbo 23. člena Pravilnika, v skladu s katero mora pomočnik ravnatelja v okviru delovne obveznosti opraviti določeno število ur pouka na teden. Ponovno navaja, da je imela v letu 2014/2015 potrebo (le) po osmih učiteljih matematike. Po njenem mnenju je odločitev o načinu razporeditve razpoložljivih učnih ur med svoje zaposlene stvar organizacije dela, ki je v izključni pristojnosti delodajalca. V zvezi s tem opozarja na izpoved zakonitega zastopnika tožene stranke, da bi tudi v primeru prerazporeditve treh ur matematike, ki jih je poučevala A.A., te dodelili drugim učiteljem matematike in ne tožnici. Sodišču prve stopnje očita absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, saj je IV. točka izreka sodbe nerazumljiva in neobrazložena, zato je ni mogoče preizkusiti. V zvezi s tem tudi opozarja, da tožnica v postopku na prvi stopnji ni določno navedla, katere zneske naj bi ji tožena stranka dolgovala iz naslova razlik v plačah, zato je že njena trditvena podlaga glede reparacijskega dela tožbenega zahtevka pomanjkljiva. Tožnica je v zvezi s tem sicer predlagala postavitev sodnega izvedenca finančne stroke, vendar izvedba dokaza ne more nadomestiti neobstoječe trditvene podlage stranke. Po njenem mnenju bi zato sodišče prve stopnje moralo tožbo v tem delu zavreči, saj ni bila sposobna za obravnavanje. Sodišču prve stopnje še očita, da se v razlogih sodbe ni opredelilo do njenih navedb v zvezi s tem, da tožnica iz naslova razlik v plačah sploh ni bila prikrajšana. Priglaša pritožbene stroške.

3. Pritožba je bila vročena tožnici, ki v odgovoru na pritožbo nasprotuje pritožbenim navedbam tožene stranke, predlaga zavrnitev pritožbe in potrditev izpodbijane sodbe sodišča prve stopnje. Priglaša stroške odgovora na pritožbo.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijano sodbo v mejah zatrjevanih pritožbenih razlogov, pri čemer je v skladu z drugim odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP; Ur. l. RS, št. 26/1999 in nadalj.) po uradni dolžnosti pazilo na absolutne bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., in 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje, ter 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava. Pri tem preizkusu je ugotovilo, da sodišče prve stopnje ni storilo bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti. Glede vseh odločilnih dejstev je pravilno in popolno ugotovilo dejansko stanje, vendar pa je na tako ugotovljeno dejansko stanje zmotno uporabilo materialno pravo.

6. Iz dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja, da je bila tožnica pri toženi stranki zaposlena na podlagi pogodbe o zaposlitvi z dne 4. 7. 2008 na delovnem mestu učitelj matematike in informatike. Predmet presoje v tem individualnem delovnem sporu je zakonitost redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi, ki jo je tožena stranka podala tožnici 29. 8. 2014. Sodišče prve stopnje je na podlagi izvedenih dokazov odločilo, da je izpodbijana odpoved nezakonita, ker tožena stranka postopka odpovedi naj ne bi izpeljala v skladu z določbami Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1; Ur. l. RS, št. 21/2013 in nadalj.), vendar pritožba utemeljeno uveljavlja, da je takšna odločitev materialnopravno zmotna.

7. V skladu s 1. alinejo prvega odstavka 89. člena ZDR-1 je poslovni razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi delavcu s strani delodajalca podan v primeru prenehanja potreb po opravljanju določenega dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi zaradi ekonomskih, organizacijskih, tehnoloških, strukturnih ali podobnih razlogov na strani delodajalca. Na podlagi določbe tretjega odstavka 91. člena ZDR-1, ki med drugim ureja institut odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi, delavec v primeru, da sprejme ponudbo delodajalca za sklenitev nove pogodbe o zaposlitvi za ustrezno zaposlitev za nedoločen čas, nima pravice do odpravnine, obdrži pa pravico do pravnega varstva kot v drugih primerih redne odpovedi.

8. Pravilna je ugotovitev sodišča prve stopnje, da se je pri toženi stranki v šolskem letu 2014/2015 zmanjšal obseg vpisa (vpisanih je bilo 89 dijakov manj kot v šolskem letu 2013/2014, zato je tožena stranka oblikovala le 57 oddelkov dijakov, kar je 4 oddelke manj kot v preteklem šolskem letu), zaradi česar je med drugim prenehala potreba po delu enega učitelja matematike. Ker 115. člen Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (ZOFVI; Ur. l. RS, št. 211/96 in nadalj.) zmanjšanje obsega vpisa šteje med razloge, zaradi katerih je mogoče odpovedati pogodbo o zaposlitvi iz poslovnih razlogov, med strankama pa ni bilo sporno, da je tožnica pri toženi stranki na podlagi odpovedane pogodbe o zaposlitvi poučevala matematiko, pritožbeno sodišče pritrjuje presoji sodišča prve stopnje, da je tožena stranka v tem individualnem delovnem sporu dokazala obstoj utemeljenega razloga za podajo redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga po 1. alineji prvega odstavka 89. člena ZDR-1. 9. Pritožbeno sodišče pritrjuje tudi stališču sodišča prve stopnje, da je tožena stranka ravnala pravilno, ko je v postopku ugotavljanja presežnih delavcev uporabila kriterije iz Kolektivne pogodbe za dejavnost vzgoje in izobraževanja v Republiki Sloveniji (Ur. l. RS, št. 92/1994 in nadalj.), čeprav v obravnavani zadevi ni šlo za odpoved večjemu številu delavcev. Delodajalec je namreč tudi v primeru individualne odpovedi pogodbe o zaposlitvi omejen z določbo četrtega odstavka 83. člena ZDR-1, v skladu s katero razlogi za odpoved ne smejo pomeniti kršitve prepovedi diskriminacije v smislu določbe 6. člena ZDR-1. Kadar mora delodajalec izmed več delavcev, ki so zaposleni na enakem delovnem mestu, izbrati presežne delavce, to lahko stori le na podlagi nekega (sicer neformalnega) kriterija, z uporabo vnaprej določenih kriterijev, ki so predvideni za nedoločen krog oseb, pa se lahko pri izbiri posameznega delavca, ki mu bo odpovedal pogodbo o zaposlitvi, uspešno brani pred očitki diskriminacije.(1)

10. Po prepričanju pritožbenega sodišča pa je sodišče prve stopnje zmotno odločilo, da je izpodbijana odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita zato, ker tožena stranka ni pravilno oblikovala skupine primerljivih delavcev, izmed katerih je enemu (tj. tožnici) odpovedala pogodbo o zaposlitvi. Sodišče prve stopnje je to odločitev utemeljilo na ugotovitvi, da tožena stranka na seznam presežnih delavcev (B9) ni uvrstila A.A., ki je bila pri toženi stranki zaposlena na delovnem mestu pomočnik ravnatelja, vendar pritožba utemeljeno opozarja, da delavec, ki je zaposlen na delovnem mestu učitelj, ni primerljiv z delavcem, zaposlenim na delovnem mestu pomočnik ravnatelja. Iz določb Pravilnika o normativih in standardih za izvajanje izobraževalnih programov in vzgojnega programa na področju srednjega šolstva (Ur. l. RS, št. 62/2010 in 99/2010; v nadaljevanju: Pravilnik) namreč izhaja, da je pomočnik ravnatelja (v nasprotju z učiteljem) vodstveni delavec šole, poleg tega pa je za pomočnika ravnatelja javne šole lahko imenovana (le) oseba, ki izpolnjuje vse pogoje iz prvega odstavka 56. člena v zvezi z drugim odstavkom 53. člena ZOFVI. Ker tožnica v postopku na prvi stopnji ni niti zatrjevala, da bi te pogoje izpolnjevala, ni mogoče zaključiti, da sta bili tožnica in A.A. za toženo stranko primerljivi delavki, pritožbeno sodišče pa je že v sodbi opr. št. Pdp 11/2013 z dne 28. 3. 2013, na katero se pravilno sklicuje tudi pritožba, zavzelo stališče, da je treba pri ugotavljanju presežnih delavcev v isto kategorijo uvrstiti (le) delavce, ki so medsebojno zamenljivi. Sodišče prve stopnje je sicer stališče, da bi morala tožena stranka A.A. uvrstiti na seznam presežnih delavcev, utemeljilo tudi na ugotovitvi, da je ta v študijskem letu 2014/2015 pri toženi stranki (poleg opravljanja funkcije pomočnice ravnatelja) v obsegu treh ur tedensko poučevala matematiko, vendar ta ugotovitev ne vpliva na drugačno presojo pritožbenega sodišča. V skladu z določbo 23. člena Pravilnika ima namreč pomočnik ravnatelja v okviru svoje delovne obveznosti tudi določeno število ur pouka na teden (ali določeno število ur svetovalnega dela na teden, če izpolnjuje z zakonom predpisane izobrazbene pogoje za svetovalnega delavca), dejstvo, da je A.A. to obveznost izpolnila s poučevanjem manjšega števila ur matematike na teden, pa ne zadostuje za presojo, da sta bili tožnica in A.A. za toženo stranko primerljivi delavki.

11. Ker so podani uveljavljani pritožbeni razlogi, je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in na podlagi prvega odstavka 351. člena ZPP v zvezi s 5. alinejo 358. člena ZPP izpodbijano sodbo spremenilo tako, da je tožbeni zahtevek zavrnilo. Dejansko stanje glede vseh odločilnih dejstev je bilo namreč v postopku na prvi stopnji pravilno in popolno ugotovljeno, le materialno pravo je bilo zmotno uporabljeno.

12. Ker je bilo pritožbi treba ugoditi že iz navedenega razloga, druge pritožbene navedbe za odločitev niso pomembne, zato se pritožbeno sodišče do njih ni opredeljevalo (prvi odstavek 360. člena ZPP).

13. Pritožbeno sodišče je na podlagi drugega odstavka 165. člena ZPP odločilo o stroških postopka na prvi stopnji. Tožena stranka je po spremembi odločitve na pritožbeni stopnji v postopku na prvi stopnji sicer uspela, vendar do povrnitve stroškov postopka ni upravičena, ker gre v tej zadevi za spor o prenehanju delovnega razmerja. Za tovrstne spore namreč peti odstavek 41. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1; Ur. l. RS, št. 2/2004 in nadalj.) določa, da delodajalec ne glede na izid postopka krije svoje stroške postopka, razen če delavec z vložitvijo tožbe ali z ravnanjem v postopku zlorabi procesne pravice. Tožnica s tožbenim zahtevkom ni uspela, zato v skladu s 154. členom ZPP sama krije svoje stroške postopka.

14. Pritožbeno sodišče je na podlagi drugega odstavka 165. člena ZPP odločilo tudi o stroških pritožbenega postopka. Tožena stranka je sicer s pritožbo uspela, vendar na podlagi petega odstavka 41. člena ZDSS-1 sama krije svoje pritožbene stroške. Tožnica sama krije svoje stroške odgovora na pritožbo, saj ta ni prispeval k rešitvi zadeve, zato ga ni mogoče šteti med potrebne stroške (prvi odstavek 155. člena ZPP).

(1) Prim. tudi sodbo pritožbenega sodišča opr. št. Pdp 412/2015 z dne 27. 8. 2015.