Jedro

Predlog se zavrne.

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1. Zemljiškoknjižna sodniška pomočnica je s sklepom Okrajnega sodišča v Mariboru Dn 237465/2021 z dne 15. 11. 2021 dovolila zaznambo postopka za delitev nepremičnine na podlagi predloga in obvestila Okrajnega sodišča v Ljubljani, N 788/2021 z dne 11. 11. 2021, pri nepremičninah, navedenih v uvodu sklepa.

2. Sodišče prve stopnje je ugovor nasprotnega udeleženca zoper sklep o dovolitvi zaznambe zavrnilo in potrdilo sklep Okrajnega sodišča v Mariboru Dn 237465/2021 z dne 15. 11. 2021. 3. Sodišče druge stopnje je pritožbo nasprotnega udeleženca zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.

4. Nasprotni udeleženec v predlogu za dopustitev revizije navaja, da druga udeleženka v predlogu, ki ga je sama sicer poimenovala „predlog za delitev skupnega premoženja“ in ga vložila na nepravdno sodišče, v resnici zahteva (šele) ugotovitev obsega skupnega premoženja in deležev na njem, za kar je pristojno pravdno (in ne nepravdno) sodišče. Zato na podlagi takšnega predloga zemljiškoknjižno sodišče ne more vpisati zaznambe postopka za delitev nepremičnine. Trdi, da je zemljiškoknjižno sodišče kršilo 5., 6., 8. in 148. člen Zakona o zemljiški knjigi (v nadaljevanju ZZK-1). Zatrjuje tudi kršitve 14., 22., 23., 25. in 33. člena Ustave RS. Predlaga dopustitev revizije glede vprašanj, (1) ali je v danem primeru sodišče pravilno ugotovilo, da so izpolnjeni pogoji za vpis zaznambe postopka za delitev nepremičnine v zemljiško knjigo; (2) ali so izpolnjeni pogoji za vpis zaznambe delitve nepremičnine: - čeprav se ugotovitev obsega deležev na nepremičnini šele zahteva, t. j. preden je pravnomočno ugotovljeno, kaj sploh je predmet skupnega premoženja in kakšni so deleži, na podlagi predloga, ki je podan pred nepristojnim nepravdnim sodiščem; - na podlagi zemljiškoknjižnega predloga nepravdnega sodišča, ki temelji na predlogu za ugotovitev obsega skupnega premoženja in deležev na skupnem premoženju, brez stvarnopravnega zahtevka in brez predloga delitve nepremičnine na zakonsko določen način (golo izplačilo namesto fizične ali civilne delitve); (3) ali je v obravnavanem primeru pravilno, da je sodišče vpisalo v zemljiški knjigi zaznambo delitve nepremičnine na celotnem lastniškem deležu udeleženca, za kar ni podlage v predlogu oziroma je z njim v nasprotju; (4) ali je pravilno stališče sodišča, da lastniku nepremičnine, ki ga vpis zaznambe postopka za delitev nepremičnine neposredno prizadeva, skupaj s sklepom o vpisu zaznambe ni dolžno vročiti tudi listin, ki so bile podlaga vpisu (kršitev 8. točke prvega (pravilno: drugega) odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP); in (5) ali je sodišče storilo (absolutno) bistveno kršitev določb ZPP, ker se ni opredelilo do predhodno navedenih vprašanj (kršitev 14. točke drugega odstavka 339. člena in 360. člena ZPP) in ali sklepa sodišč prve in druge stopnje dosegata standard obrazložene sodne odločbe.

5. Predlog ni utemeljen.

6. Vrhovno sodišče je ugotovilo, da glede vprašanj, izpostavljenih v predlogu predlagatelja, niso podani pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena ZPP v zvezi z drugim odstavkom 120. člena ZZK-1 in 42. ter 37. členom Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju ZNP-1). Zato je njegov predlog za dopustitev revizije zavrnilo (367.c člen ZPP v zvezi z drugim odstavkom 120. člena ZZK-1 in 42. členom ZNP-1).

7. Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, navedenem v uvodu sklepa. Odločbo je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP v zvezi z drugim odstavkom 120. člena ZZK-1 in 42. členom ZNP-1).