Jedro

Pritožba ne more uspeti z očitki, da je bila pritožniku kršena pravica do izjave (kršitev po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP), ker pritožniku skupaj s sklepom o dovolitvi vpisa nista bila vročena obvestilo in predlog za delitev stvari v solastnini. Zakon ne predvideva vročanja teh listin udeležencem postopka skupaj s sklepom o dovolitvi vpisa. Udeleženci se z njimi lahko seznanijo na način, določen v zakonu.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Zemljiškoknjižna sodniška pomočnica je s sklepom Dn 237465/2021 z dne 15.11.2021 dovolila zaznambo postopka za delitev nepremičnine na podlagi Predloga in obvestila Okrajnega sodišča v Ljubljani, N 788/2021 z dne 11. 11. 2021, pri (so)lastnih deležih nepremičnin nasprotnega udeleženca, navedenih v uvodu tega sklepa. Ugovor nasprotnega udeleženca A. A. zoper sklep o dovolitvi zaznambe je zemljiškoknjižna sodnica zavrnila.

2. Nasprotni udeleženec je zoper sklep, s katerim je bil njegov ugovor zavrnjen, vložil pravočasno pritožbo. Sklep izpodbija v celoti iz vseh pritožbenih razlogov. Odločitev je nepravilna, -) ker jo je sodišče v nasprotju s 3. točko drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP)1 oprlo na nedovoljena razpolaganja strank, -) ker pritožniku ni bila možnost obravnavanja pred sodiščem, -) ker ima sklep pomanjkljivosti, zaradi katerih se ne da preizkusiti, -) ker so v sklepu nasprotja o vsebini listin in samimi listinami. Sklepu z dne Dn 237465/2021 z dne 15.11.2021 nista priložena predlog in obvestilo Okrajnega sodišča v Ljubljani N 788/2021 z dne 11.11.2021. Pritožnik tudi s strani Okrajnega sodišča v Ljubljani ni prejel nobenega pisanja. Pritožnik zato ni mogel preizkusiti, ali listina, na katero se sklicuje sodišče izpolnjuje pogoje za vpis. Sodišče je odločalo na podlagi listin, s katerimi pritožnik ni bil seznanjen. Na ta način ni mogoče sestaviti obrazloženega ugovora in pritožbe. Pritožnik sodišče poziva, da mu vroči listine, ki so bile podlaga za vpis in omogoči rok za dopolnitev ugovora in pritožbe. S strani Okrajnega sodišča v Ljubljani je pritožnik naknadno, po poteku ugovornega roka, prejel predlog za delitev skupnega premoženja N 788/2021, vendar ne ve, če gre za identičen predlog, z obvestilom nepravdnega sodišča pa še vedno ne razpolaga. Predlog, ki ga je vložila druga udeleženka B. B. v postopku pred okrajnim sodiščem, pod št. N 788/2021, ne predstavlja nobenega od sporov, ki so opredeljeni v prvem odstavku 79. člena Zakona o zemljiški knjigi (ZZK-1). Sodišče ni pojasnilo, v čem naj bi predlog ustrezal pogojem iz 79. člena ZZK-1. Poleg tega se sodišče sklicuje na predlog za delitev nepremičnine, iz predloga pa izhaja, da gre za delitev skupnega premoženja. Delitev le tega ni mogoča, če pred tem ni ugotovljen njegov obstoj, obseg in deleži zakoncev na njem. Nepravdno sodišče za to ni pristojno. Zemljiškoknjižno sodišče bi moralo vedeti, da bi bilo treba predlog druge udeleženke zavreči zaradi stvarne nepristojnosti. Predmet zaznambe spora je samo tisto procesno dejanje, s katerim se začne postopek, za katerega zakon določa, da se zaznamuje v zemljiški knjigi. Povzema s tem povezano besedilo 79. člena ZZK-1. Pogoji za zaznamo spora iz prvega odstavka 79. člena ZZK-1 niso izpolnjeni, ker ni zahtevka druge udeleženke za ugotovitev lastninske pravice. Sklep sodišča tudi ne vsebuje podatkov, ki jih mora vsebovati zaznamba spora. Druga udeleženka za zaznambo spora tudi nima pravnega interesa, saj je zaznamba spora dovoljena le, če se z njo doseže določen pravni učinek. Sodišče je poseglo na celotno nepremičnino pritožnika, kar predstavlja hud poseg v njegove pravice. Poleg tega se tudi ni ukvarjalo z vprašanjem, ali predlog, vložen na nepravdno sodišče popoln in zanj plačana taksa. Zaznamba uvedbe postopka za delitev nepremičnine je v nasprotju z določili ZZK-1 in kot taka nezakonita.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Gre za postopek, začet po uradni dolžnosti. Sodišče je z izpodbijano odločitvijo na podlagi obvestila in sklepa nepravdnega sodišča dovolilo vpis zaznambe postopka za delitev nepremičnine, ker je ugotovilo, da so za to vsi izpolnjeni pogoji, ki jih določa zakon. Razloge za svojo odločitev je v obrazložitvi izpodbijanega sklepa pojasnilo jasno in pravno pravilno. Sklep je zmožen preizkusa in pritožba neutemeljeno očita drugače. 5. Zaznambo navedenega postopka v zemljiški knjigi določa 156. člen ZNP-1, ki se smiselno uporablja tudi za postopek delitve skupnega premoženja (164. člen ZNP-1). Četrti odstavek 156. člena ZNP-1 nepravdnemu sodišču nalaga dolžnost, da v primeru, da je predmet delitve nepremičnina (kot je to v konkretni zadevi), nemudoma po prejemu predloga po uradni dolžnosti obvesti zemljiškoknjižno sodišče o začetem postopku, zemljiškoknjižnemu sodišču pa, da po uradni dolžnosti odloči o vpisu zaznambe v zemljiško knjigo. Obširni pritožbeni očitki, da je odločitev sodišča nepravilna, ker niso izpolnjeni pogoji za vpis zaznambe spora (ker druga udeleženka ni postavila zahtevka na ugotovitev lastninske pravice, kot to zahteva prvi odstavek 79. člena ZZK-1, ker zaznamba ne vsebuje podatkov o pravici, katere pridobitev se zahteva, ker druga udeleženka nima pravnega interesa za vpis zaznambe), so neutemeljeni.

6. Pritožba prav tako ne more uspeti z očitki, da zemljiškoknjižno sodišče ni preverilo, če je predlog za delitev sploh popoln in če je zanj plačana taksa ter da bi moralo videti, da bi bilo predlog za delitev tudi sicer treba zavreči. Gre za očitke, s katerimi se zemljiškoknjižno sodišče ne sme ukvarjati. Tičejo se delitvenega postopka in jih mora pritožnik uveljavljati tam.

7. Pritožba sodišču očita tudi kršitev iz 3. in 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Ti očitki so pavšalni in nezmožni preizkusa. Pritožbeno sodišče nanje zato ne odgovarja.

8. Nazadnje pa pritožba ne more uspeti niti z očitki, da je bila pritožniku kršena pravica do izjave (kršitev po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP), ker pritožniku skupaj s sklepom o dovolitvi vpisa nista bila vročena obvestilo in predlog za delitev stvari v solastnini. Zakon ne predvideva vročanja teh listin udeležencem postopka skupaj s sklepom o dovolitvi vpisa.2 Seznanitev z njimi je zagotovljena z vpogledom v aplikacijo elektronske zemljiške knjige. Pravico do vpogleda v procesna dejanja (predlog oziroma obvestilo) imajo vsi udeleženci postopka, vpogled v listine, ki so podlaga predlogu oziroma obvestilu, pa ureja 196. člen ZZK-1. Ker gre za fazo, ko sodišče o predlogu za vpis še ni pravnomočno odločilo, bi lahko pritožnik zahteval izdelavo prepisa od kateregakoli zemljiškoknjižnega sodišča ali notarja, ne da bi mu bilo treba izkazati pravni interes (drugi odstavek 196. člena v zvezi z drugim in tretjim odstavkom 197. člena ZZK-1). Na ta način je vsakemu udeležencu omogočeno, da se pravočasno seznani z listinami, ki so podlaga za vpis in da vpisu tudi pravočasno obrazloženo ugovarja. Za to, da bi se navedene listine vročale v okviru ugovornega in pritožbenega postopka ter na ta račun podaljševala ugovorni in pritožbeni rok, kot želi pritožba, ni nobene zakonske podlage.

9. Ker zakon ne predvideva vročanja teh listin udeležencem postopka, udeleženci pa se lahko seznanijo z listinami na način, določen v zakonu, ni mogoče slediti pritožbenim očitkom, ki se nanašajo na kršitev pravice do izjave.

10. Na podlagi vsega povedanega je pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep (2. točka drugega odstavka 161. člena ZZK-1).

1 ZPP se v tem postopku uporablja na podlagi 42. člena Zakona o nepravdnem postopku (ZNP-1) in drugega odstavka 120. člena ZZK-1. 2 Tako npr. že VSK sklep CDn 86/2015 in VSK sklep CDn 118/2015 . Enako tudi VSK CDn 233/2020 in VSK CDn 92/2019.