Jedro

Glede na tožnikove trditve o dolgoletnem izvajanju mirne posesti na celotni nepremičnini, je dopusten njegov zahtevek na ugotovitev solastninske pravice na preostalem delu nepremičnine.

Izrek

I. Reviziji se ugodi, sodbi sodišč druge in prve stopnje se razveljavita in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

II. Odločitev o revizijskih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

**Povzetek dosedanjega postopka**

1. Tožnik je dne 25. 2. 2014 vložil tožbo, s katero je od sodišča zahteval, da ugotovi njegovo lastninsko pravico do 1/2 na nepremičnini parc. št. 75/5 k. o. .... Zatrjeval je, da je na nepremičnini že njegova pravna prednica od leta 1969 izvajala lastniško in dobroverno posest in tako priposestvovala lastninsko pravico. Toženec je zahtevku nasprotoval in vložil nasprotno tožbo za izročitev ključev in prepoved vznemirjanja lastninske pravice.

2. Sodišče prve stopnje je zahtevek tožnika zavrnilo, ugodilo pa je zahtevku po nasprotni tožbi. Ugotovilo je, da tožnik uveljavlja priposestvovanje na idealnem deležu do 1/2 nepremičnine parc. št. 75/5 k. o. ..., na katerem se je toženec vpisal v zemljiško knjigo kot lastnik na podlagi darilne pogodbe s svojo materjo A. A.. Na podlagi izvedenih dokazov je sodišče ugotovilo, da ima tožnik v posesti celotno nepremičnino parc. št. 75/5 k. o. ..., da pa je lastninska pravica na njej v zemljiški knjigi vpisana na toženca. Vendar je njegov zahtevek zavrnilo, ker priposestvovanje idealnega deleža ni dopustno (pri tem se je sklicevalo na odločbi Vrhovnega sodišča RS II Ips 178/2009 in II Ips 571/2009). Zapisalo je še, da bi bil položaj povsem drugačen, če tožnikova (druga) polovica nepremičnine ne bi bila prodana na dražbi in bi bil v času sojenja tožnik še vedno lastnik. Ker pa je v zemljiško knjigo kot lastnik sporne nepremičnine vpisan toženec, je sodišče njegovemu zahtevku po nasprotni tožbi ugodilo na podlagi 92. člena Stvarnopravnega zakonika (SPZ).

3. Sodišče druge stopnje je pritožbo tožnika zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo. Zavrnitev zahtevka je dodatno utemeljilo s stališčem, da bi moral tožnik postaviti zahtevek za ugotovitev ničnosti darilne pogodbe med tožencem in A. A., saj drugače ta pogodba obstaja z vsemi posledicami vpisa toženca kot lastnika v zemljiško knjigo. Tožnik bi moral torej pogodbo spraviti s sveta s pomočjo izbrisne tožbe. Sodišče je še opozorilo, da mora biti priposestvovalec v dobri veri tako glede veljavnosti pravnega naslova kot glede pridobitve lastninske pravice, slednjega pa tožnik ni zatrjeval ali dokazal. 4. Vrhovno sodišče je zoper odločitev sodišča druge stopnje s sklepom II DoR 156/2016 z dne 30. 6. 2016 dopustilo revizijo glede preizkusa stališč sodišč nižjih stopenj o priposestvovanju.

**Dejanski okvir presoje Vrhovnega sodišča**

5. Dejanske ugotovitve nižjih sodišč, ki ne morejo biti predmet revizijskega preizkusa, je mogoče strniti v naslednje točke: - sporna nepremičnina obsega zemljišče s stavbo. Prejšnje enotno zemljišče parc. št. 75/2 k. o. ... se je leta 1969 razdelilo na dve parceli, parc. št. 75/2 in 75/5 k. o. ...; - parcelacija je bila narejena na podlagi poravnave, sklenjene pred Občinskim sodiščem v Krškem pod opr. št. R 307/69, na podlagi katere je B. B. sprejela v izključno last, posest in uživanje severni del stavbe (po izvedeni parcelaciji gre za nepremičnino parc. št. 75/5), B. B. (poročena A.) pa južni del stavbe (po novem parc. št. 75/2); - v zemljiški knjigi sta B. B. in A. A. ostali vpisani vsaka do 1/2 na parc. št. 75/2 in na parc. št. 75/5; - tožnik je sklenil kupoprodajno pogodbo z B. B. v letu 1992 za polovico parc. št. 75/5, nato pa še za polovico parc. št. 75/2 v letu 1998; - od leta 1998 je imel tožnik v celoti v posesti nepremičnino parc. št. 75/5; - toženec je na javni dražbi v izvršilni zadevi In 114/2009 kupil polovico parc. št. 75/5, katere lastnik je bil tožnik, in tako postal (so)lastnik do 1/2; - toženec je l. 2013 z A. A. (njegovo mamo) sklenil darilno pogodbo, s katero mu je mama podarila še drugo polovico parc. št. 75/5, tako da je toženec postal zemljiškoknjižni lastnik zemljišča parc. št. 75/5 do celote.

**Povzetek revizijskih navedb**

6. Zoper odločitev sodišča druge stopnje tožnik vlaga revizijo zaradi zmotne uporabe materialnega prava ter bistvene kršitve določb pravdnega postopka. Predlaga, naj revizijsko sodišče obe izpodbijani sodbi razveljavi ter vrne zadevo v ponovno sojenje sodišču prve stopnje, podrejeno pa, naj razveljavi sodbo sodišča druge stopnje in vrne zadevo v ponovno sojenje sodišču druge stopnje. Meni, da obravnavana zadeva ni primerljiva z odločitvijo v zadevi VSRS II Ips 571/2009, s sklicevanjem nanjo pa naj bi sodišče prve stopnje kršilo procesno pravilo iz 14. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Na podlagi dejanske ugotovitve, da je že B. B. (tožnikova pravna prednica) imela celotno sporno nepremičnino v kvalificirani posesti, bi moralo sodišče sklepati, da je ona že v letu 1989 priposestvovala lastninsko pravico na podlagi Zakona o temeljnih lastninskopravnih razmerjih (ZTLR). Tožnik pa naj bi v njeno lastniško in posestno stanje vstopil in ga obdržal vse do leta 2013, ko je toženec na javni dražbi odkupil 1/2 sporne nepremičnine. V takšnih primerih po mnenju revidenta priposestvovanje idealnega deleža nepremičnine ni v nasprotju s konceptom posesti kot dejanske oblasti nad lastjo, izpodbijana sodba pa naj bi tožnika neupravičeno razlastila ene polovice sporne nepremičnine. Opozarja na sodno prakso, ki priposestvovanje idealnega deleža sprejema kot možno in pravično (VSL sodba 1762/2012, VSK sklep I Cp 586/2006), ter izpostavlja, da je v obravnavani zadevi (primerljivo celo z odločitvijo II Ips 178/2009, na katero se sklicuje sodba sodišča prve stopnje) obseg kvalificirane posesti dejansko opredeljen tudi v naravi. Ker se sodišče druge stopnje ni opredelilo do tožnikovega argumenta, da zahteva ugotovitev lastninske pravice na idealnem deležu, ki mu je ostal od celotne (že priposestvovane) nepremičnine, naj bi zagrešilo bistveno procesno kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Po naziranju revidenta zahtevek za priposestvovanje ni nujno zvezan s tožbo na ničnost pogodbe in izbrisno tožbo, oz. je prav ugotovitev priposestvovanja lahko temelj za vložitev izbrisne tožbe. Priglaša revizijske stroške.

7. Sodišče je revizijo vročilo tožencu, ki je nanjo odgovoril. Predlaga, naj revizijsko sodišče revizijo zavrne in tožniku naloži plačilo njegovih revizijskih stroškov z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

**Presoja utemeljenosti revizije**

8. Revizija je utemeljena.

9. Po prehodni določbi tretjega odstavka 125. člena novele ZPP-E se postopek, ki se je začel pred začetkom uporabe novele, pred sodiščem druge stopnje in pred vrhovnim sodiščem nadaljuje po določbah noveliranega zakona, če je odločba, s katero se postopek pred sodiščem prve stopnje konča, izdana po začetku uporabe tega zakona. Sodišče prve stopnje je sodbo izdalo pred uveljavitvijo novele dne 14. 9. 2017, zato je Vrhovno sodišče uporabilo določbe ZPP, kakršne so veljale pred novelo ZPP-E. 10. Vrhovno sodišče uvodoma opozarja, da se tožbeni zahtevek tožnika sicer res glasi na ugotovitev [so]lastninske pravice do 1/2 na nepremičnini parc. št. 75/5, vendar tožnik v tožbi ne zatrjuje, da je (on oz. njegova pravna prednica) izvajal dejansko oblast samo nad polovico nepremičnine. Trdi, da je imel v posesti celotno nepremičnino; da je vse od leta 1969 tožnikova pravna prednica B. B. mirno in dobroverno kot svojo izključno lastnino uživala severni del zgradbe, katere fundus sedaj predstavlja izključno parc. št. 75/5, po nakupu te nepremičnine v l. 1998 pa je takšno mirno in nemoteno lastniško posest nadaljeval tožnik. Ker pa se je v letu 1969 pravilno vknjižila lastninska pravica na 1/2 solastninskem deležu na B. B., temu pa je sledila vknjižba do 1/2 na tožnika, nato pa na podlagi prodaje na javni dražbi v letu 2009 na toženca, je tožnik pravilno tožil na ugotovitev svoje lastninske pravice le še na preostalem (zemljiškoknjižno neustrezno zavedenem) polovičnem solastninskem deležu nepremičnine parc. št. 75/5. Glede na njegove trditve o dolgoletnem izvajanju mirne posesti na celotni nepremičnini, je dopusten njegov zahtevek za ugotovitev solastninske pravice na preostalem delu nepremičnine.

11. Sodna praksa in teorija1 sta se že izrekli, da lahko prizadeti zunajknjižni pridobitelj lastninske pravice svoj položaj varuje tako z izbrisno tožbo kot s tožbo za ugotovitev lastninske pravice, sodišče druge stopnje pa ne ponudi razlogov za odstop od takšnega stališča. Tožnik torej lahko zahteva ugotovitev (so)lastninske pravice na sporni nepremičnini in nato doseže vpis v zemljiško knjigo na podlagi te sodbe. Zahtevek je pravilno usmeril proti zemljiškoknjižnemu lastniku - tožencu. V okviru presoje utemeljenosti njegovega zahtevka pa je pomembno dvoje - ali je sporno nepremičnino v resnici priposestvoval, in ali lahko njegova s priposestvovanjem pridobljena pravica učinkuje proti tožencu (upoštevaje določbo drugega odstavka 44. člena SPZ)2. V okviru slednjega je tožnik v tožbi zatrjeval, da sta se toženec in njegova mati zavedala neusklajenosti dejanskega in zemljiškoknjižnega stanja, saj sta bila udeležena pri reševanju problematike na spornem objektu in jima je bilo lastniško stanje znano, zaradi česar naj bi bila nična med njima sklenjena darilna pogodba.

12. Zaradi napačnega materialnopravnega izhodišča se nižji sodišči s temi vprašanji nista ukvarjali. Zato je Vrhovno sodišče zaradi zmotne uporabe materialnega prava, zaradi katere je dejansko stanje ostalo nepopolno ugotovljeno, sodbi sodišč druge in prve stopnje razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje (prvi odstavek 379. člena in drugi odstavek 380. člena ZPP). Razveljavitev odločitve o zahtevku po tožbi je glede na razloge narekovala tudi razveljavitev odločitve o zahtevku po nasprotni tožbi.

13. Če sodišče razveljavi odločbo, zoper katero je bilo vloženo pravno sredstvo, in zadevo vrne v novo sojenje, pridrži odločitev o stroških postopka v zvezi s pravnim sredstvom za končno odločbo (tretji odstavek 165. člena ZPP).

1 Odločbe VSRS II Ips 440/2008, II Ips 438/2008, II Ips 159/2006, II Ips 882/2009. Več o tem: Tratnik, M., Vrenčur, R., Zemljiškoknjižno pravo v teoriji in praksi, Inštitut za nepremičninsko pravo Maribor, Maribor, 2008, str. 58, Hudej, J., Izbrisna tožba - analiza aktualne sodne prakse s komentarjem, Podjetje in delo, 2014, št. 8, str. 1445-1461. 2 Pravica, ki je pridobljena s priposestvovanjem, ne sme iti v škodo tistemu, ki je v dobri veri in v zaupanju v javne knjige pridobil pravico, še preden je bila s priposestvovanjem pridobljena pravica vpisana v zemljiško knjigo.