Jedro

Revizija se dopusti glede vprašanja: „Ali pridobitelj nepremičnine, ki je vložil popoln zemljiškoknjižni predlog, lahko že v času zemljiškoknjižnega postopka uveljavlja upravičenja, ki naj bi mu šla iz naslova lastninske pravice?“

Izrek

Revizija se dopusti glede vprašanja: „Ali pridobitelj nepremičnine, ki je vložil popoln zemljiškoknjižni predlog, lahko že v času zemljiškoknjižnega postopka uveljavlja upravičenja, ki naj bi mu šla iz naslova lastninske pravice?“

Obrazložitev

1. Tožeča stranka zatrjuje, da ji je prvi toženec na račun poplačila dela dolga v last prepustil stanovanje v izmeri 105,68 m2 v stavbi T. Navaja, da toženec podpisa na sklenjeni pogodbi ni overil, s čimer je bila tožeči stranki onemogočena vknjižba lastninske pravice na stanovanju v zemljiški knjigi, nato pa je sporno stanovanje s sodno poravnavo prepustil v last drugemu tožencu in tretji toženki. Navaja, da je proti prvemu tožencu uspela s tožbo za izstavitev zemljiškoknjižne listine. Tožeča stranka je nato vložila tožbo, v kateri je poleg zahtevkov za izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj, zoper drugega toženca in tretjo toženko uveljavljala tudi zahtevek za izpraznitev stanovanja in plačilo uporabnine.

2. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je bila ob izdaji sodbe v zemljiški knjigi kot lastnik spornega stanovanja še vedno vpisana Mestna občina ... Odločilo je, da tožeča stranka zato, ker se še ni uspela vknjižiti kot lastnica spornega stanovanja, zoper drugega toženca in tretjo toženko še nima zahtevka za izpraznitev stanovanja in plačilo uporabnine in je zaradi tega njen zahtevek preuranjen. Iz navedenih razlogov je tožbena zahtevka zavrnilo. Sodišče druge stopnje je takšno odločitev sodišča prve stopnje potrdilo.

3. Glede odločitve o zavrnitvi zahtevkov za izpraznitev stanovanja in plačilo uporabnine vlaga tožeča stranka predlog za dopustitev revizije. Navaja, da je med postopkom sodišče prve stopnje opozorila, da je za odločitev o tem, ali je utemeljen njen zahtevek za izpraznitev stanovanja in plačilo uporabnine, predhodno vprašanje, kdo izpolnjuje pogoje za vknjižbo lastninske pravice. Navaja, da je predlagala sodišču, da o tem vprašanju odloči samo, ali pa prekine postopek do odločitve v zemljiškoknjižnem postopku. Poudarja, da je odločitev sodišč prve in druge stopnje, da sta zahtevka preuranjena, v nasprotju s petim členom Zakona o zemljiški knjigi (v nadaljevanju ZZK-1), ki določa, da vpis v zemljiški knjigi učinkuje od dne, ko je bil pri sodišču vložen predlog. Meni, da sodna praksa stoji na stališču, da se lastninska pravica pridobi z vpisom v zemljiški knjigi, ni pa zavzeto jasno stališče, kakšen je položaj pridobitelja med trajanjem zemljiškoknjižnega postopka. Predlaga, naj Vrhovno sodišče revizijo dopusti glede vprašanja, ali se pridobitelj nepremičnine, ki izpolnjuje pogoje za vknjižbo svoje lastninske pravice v zemljiško knjigo in je že vložil popoln zemljiškoknjižni predlog, šteje za lastnika nepremičnine že od trenutka vložitve zemljiškoknjižnega predloga, in ali lahko že v času trajanja zemljiškoknjižnega postopka uveljavlja vsa upravičenja, ki mu gredo iz lastninske pravice, ali pa se za lastnika šteje šele od trenutka, ko je o njegovem zemljiškoknjižnem predlogu pravnomočno odločeno in se vknjižba lastninske pravice že realizira v zemljiški knjigi.

4. Predlog je delno utemeljen.

5. Vrhovno sodišče je ocenilo, da je od odločitve v tem primeru mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, ki je pomembno za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava in za razvoj prava preko sodne prakse, zato je predlogu ugodilo tako, da je revizijo dopustilo glede vprašanja, navedenega v izreku tega sklepa (tretji odstavek 367. c člena Zakona o pravdnem postopku).