Jedro

Hujša kršitev obveznosti in nezaupnica iz krivdnih razlogov sta dva ločena, samostojna razloga za odpoklic iz prvega odstavka 17. člena Individualne pogodbe. Tožnik ni bil odpoklican zaradi hujših kršitev obveznosti. Samo glede teh lahko velja stališče, da se morajo nanašati na opravljanje funkcije direktorja družbe, s katere funkcije je bil odpoklican, saj to neposredno izhaja iz Individualne pogodbe ("če direktor huje krši svoje obveznosti").

Za izrečeno nezaupnico pa ni nujno, da je posledica ravnanj, storjenih pri opravljanju funkcije, s katere je direktor odpoklican. Razlogi za utemeljen izrek nezaupnice so pomensko odprti in omejeni zgolj z zahtevo, da ne smejo biti očitno neutemeljeni. To so lahko ravnanja direktorja, ki ne pomenijo hujših kršitev njegovih obveznosti in niso neposredno povezana z opravljanjem funkcije ali pa dejstva, za katera je lastnik izvedel kasneje in direktorja, če bi zanje vedel prej, vodenja poslov ne bi zaupal.

Izrek

I. Reviziji se ugodi, sodbi sodišč druge in prve stopnje se razveljavita in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

II. Odločitev o stroških revizijskega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je razsodilo, da je toženka dolžna tožniku obračunati 31.416,00 EUR bruto odpravnine, od tega zneska odvesti predpisane davke in prispevke, neto znesek odpravnine pa plačati tožniku z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 28. 9. 2013 do plačila. Zavrnilo je, kar je tožnik zahteval več ali drugače, to je še plačilo zneska 1.584,00 EUR odpravnine ter izplačilo celotnega prisojenega zneska odpravnine brez odvoda davkov in prispevkov. Zavzelo je stališče, da tožnik ni bil odpoklican iz nobenega od razlogov, navedenih v pogodbi o zaposlitvi z dne 4. 1. 2012, saj se mu niso očitala ravnanja, ki bi jih storil kot direktor družbe A., d. o. o., pač pa ravnanja, ki naj bi jih storil v času, ko je bil član uprave oziroma izvršni direktor v drugih povezanih družbah.

2. Sodišče druge stopnje je pritožbo toženke zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

3. Toženka je vložila predlog za dopustitev revizije, ki mu je Vrhovno sodišče s sklepom VIII DoR 69/2018 z dne 20. 6. 2018 ugodilo in revizijo dopustilo glede vprašanja, ali je sodišče pravilno uporabilo materialno pravo v zvezi z razlogom za odpoklic tožnika s funkcije direktorja.

4. Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje vlaga toženka revizijo zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Navaja, da je individualna pogodba o zaposlitvi, sklenjena med tožnikom in pravnim prednikom toženke (A., d. o. o.) določala, da direktorju ne pripada odpravnina v primeru odpoklica zaradi izrečene nezaupnice iz krivdnih razlogov, razen če je ta izrečena iz očitno neutemeljenih razlogov. Sodišči druge in prve stopnje naj bi zavzeli zmotno stališče, da je nezaupnica očitno neutemeljena zato, ker se vsi očitki, s katerimi je nezaupnica iz krivdnih razlogov utemeljena, nanašajo na obdobje pred zaposlitvijo tožnika pri toženki oziroma na obdobje, ko je bil tožnik izvršni direktor družbe A. I., d. d., ki je družba v skupini toženke. Nezaupnica direktorju naj bi bila namreč lahko utemeljena tudi z izgubo zaupanja zaradi dejanj, ki niso povezana z vodenjem poslov družbe ali pa jih je direktor storil pred imenovanjem za direktorja. V konkretnem primeru naj bi tožnik sporna dejanja storil celo pri opravljanju enake funkcije v povezani družbi toženke. Utemeljenost razlogov za odpoklic bi moralo sodišče upoštevati z vidika korporacijskega prava, namesto tega pa je upoštevalo le samostojen krivdni razlog v ožjem pomenu tega pojma, kot ga določa Zakon o delovnih razmerjih1 (v nadaljevanju ZDR-1). S tem, ko družba imenuje direktorja, mu izrazi zaupanje, zato bi morali tudi izraz „krivdni razlog“ v kontekstu odpoklica razlagati kot vsako ravnanje, ki upraviči izgubo zaupanja družbenikov družbe do direktorja. Direktor je oseba, ki predstavlja družbo in nastopa v njenem imenu, zato njegovo vedenje ob vseh priložnostih, ne le v tistih, ko opravlja funkcijo direktorja, odločilno vpliva na ugled družbe, njeno javno podobo in zaupanje tretjih oseb. Upoštevati se mora vsak razlog, zaradi katerega se družbeniki, če bi zanj vedeli v času imenovanja direktorja, zanj, zaradi pomanjkanja zaupanja ne bi odločili in ga ne bi imenovali. Slovenska ureditev Zakona o gospodarskih družbah2 (v nadaljevanju ZGD-1) naj bi glede utemeljenosti razlogov za odpoklic sledila nemški in naj bi bila tej smiselno enaka. Nemška sodna praksa pa naj bi med utemeljene razloge štela tudi razloge, ki niso povezani z delom. Sodišče naj bi kršilo 3. člen Obligacijskega zakonika3 (v nadaljevanju OZ) s tem, ko naj bi napačno presodilo pogodbeno določilo strank v prvem odstavku 17. člena pogodbe, prav tako pa tudi 82. člen OZ, po katerem se določila pogodbe uporabljajo tako, kot se glasijo, pri spornih določilih pa je treba iskati skupen namen pogodbenikov in določilo razumeti tako kot ustreza načelom obligacijskega prava. Če bi stranki želeli utemeljenost odpoklica in posledično utemeljenost nezaupnice vezati na krivdni razlog zgolj v času trenutne zaposlitve, potem izrečena nezaupnica ne bi bila samostojen razlog za odpoklic, saj je hujša kršitev delovnih obveznosti že samostojen utemeljen razlog za odpoklic po 17. členu pogodbe. Sodišče naj bi kršilo tudi 268. člen ZGD-1 saj naj bi odvzelo pomen samostojnemu razlogu za odpoklic iz 3. alineje drugega odstavka tega člena. Z besedo „očitno“ naj bi bili neutemeljeni razlogi kvalificirani na način, da morajo biti neutemeljeni že na prvi pogled, zato bi bil očitno neutemeljen le razlog, ki bi izključil možnost nasprotnega utemeljevanja pravilnosti odločitve.

5. Tožnik v odgovoru na revizijo predlaga njeno zavrnitev.

6. Na podlagi drugega odstavka 371. člena Zakona o pravdnem postopku4 (v nadaljevanju ZPP) sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu in glede tistih konkretnih pravnih vprašanj, glede katerih je bila revizija dopuščena.

7. Revizija je utemeljena.

8. Iz dejanskih ugotovitev sodišč druge in prve stopnje izhaja, da je bil tožnik pri družbi A., d. o. o. zaposlen na podlagi individualne pogodbe o zaposlitvi z dne 4. 1. 2012 (v nadaljevanju: Individualna pogodba) na delovnem mestu direktor. S sklepom z dne 27. 9. 2013 je A. S., d. d.5 (edini družbenik oziroma ustanovitelj družbe A. d. o. o.) tožniku izrekla nezaupnico iz krivdnih razlogov in ga odpoklicala z mesta poslovodje – direktorja. Tožniku je očitala, da je bil seznanjen z načinom zavarovanja za obveznost kreditojemalca B., d. d. in z obveznostmi prenosne borznoposredniške družbe M., d. d., vendar pa kot član poslovodstva družbe M., d. d. ni poskrbel za to, da bi bile dejanske obveznosti te družbe, izhajajoče iz tripartitne pogodbe v zvezi z zavarovalno pogodbo, evidentirane v njenem informacijskem sistemu pri trgovalnem računu družbe T., čeprav bi morale biti, niti ni tega razkril A. I., d. d. kot prevzemni družbi. Tožnik naj tudi ne bi poskrbel za ustrezno evidentiranje teh obveznosti v informacijskem sistemu A. I., d. d. in naj bi kot izvršni direktor družbe A. I., d. d., podpisoval neresnično stanje portfelja družbe T. pri A. I., d. d. Z lažnim prikazovanjem stanja portfelja T. naj bi spravil banko v zmoto, s čimer je bila ta zapeljana, da je v škodo svojega premoženja podaljšala rok zapadlosti družbi B., d. o. o., čeprav kredit ni bil ustrezno zavarovan.

9. Na podlagi tretjega odstavka 515. člena ZGD-1 lahko skupščina družbenikov6 družbe z omejeno odgovornostjo odpokliče poslovodjo (direktorja družbe) kadarkoli, ne glede na to, ali je imenovan za določen ali nedoločen čas; v družbeni pogodbi pa se lahko določi, da skupščina odpokliče poslovodjo samo iz razlogov, določenih z družbeno pogodbo. Da bi družbena pogodba oziroma v konkretnem primeru Akt o ustanovitvi družbe A., d. o. o. določal posebne razloge, zaradi katerih se lahko odpokliče poslovodjo (direktorja), ni bilo ugotovljeno. Pač pa je bilo v prvem odstavku 17. člena Individualne pogodbe določeno, da družba lahko enostransko odpokliče direktorja in odpove to pogodbo s pisnim obvestilom in brez odpovednega roka v primeru, če direktor huje krši svoje delovne obveznosti ali če ni sposoben voditi poslov ali če mu skupščina družbe iz krivdnih razlogov izreče nezaupnico, razen v kolikor je nezaupnica izrečena iz očitno neutemeljenih razlogov. V teh primerih pripada direktorju izplačilo plače, nadomestila plače in ostalih prejemkov po tej pogodbi ter povračil stroškov, ki so dospeli v plačilo do prenehanja pogodbe, ne pa tudi odpravnina. V drugem odstavku 17. člena so urejene pravice v primeru odpoklica iz poslovnih razlogov, v tretjem odstavku pa pravice v primeru odpoklica brez razloga. V obeh primerih odpoklicanemu direktorju pripada odpravnina.

10. Predmet tega spora je odpravnina, ki pripada odpoklicanemu direktorju. Tožnikova Individualna pogodba v 17. členu veže pravico do odpravnine na razlog, zaradi katerega je direktor odpoklican. Med strankama je sporno, ali ima tožnik, ki je bil odpoklican zaradi izrečene „nezaupnice iz krivdnih razlogov“, pravico do odpravnine.

11. Tožnik je bil odpoklican s funkcije direktorja na podlagi predhodno izrečene nezaupnice toženke (kot edine družbenice in ustanoviteljice A., d. o. o.) iz „krivdnih razlogov“, kar predstavlja enega od treh razlogov, navedenih v prvem odstavku 17. člena Individualne pogodbe. Ni dvoma, da gre v primeru nezaupnice iz prvega odstavka 17. člena Individualne pogodbe, ki bi bila izrečena iz očitno neutemeljenih razlogov, za primer iz tretjega odstavka 17. člena Individualne pogodbe, torej za razrešitev brez razloga (s pravico do odpravnine). V zvezi s tožnikovo pravico do odpravnine je zato odločilno, kaj pomeni izrek nezaupnice iz krivdnih razlogov in ali ni bila ta morda izrečena iz očitno neutemeljenih razlogov.

12. Nezaupnica je institut gospodarskega prava. V ZGD-1 je omenjen le v okviru določb 268. in 294. člena7, pri čemer zakon ne omenja nezaupnice iz krivdnih razlogov, pač pa govori le o nezaupnici, vendar tega pojma ne definira. Besedilo prvega odstavka 17. člena Individualne pogodbe je dejansko smiseln povzetek določbe 286. člena ZGD-1, pri čemer nezaupnice iz 268. člena ZGD-1 in nezaupnice iz 17. člena Individualne pogodbe ni mogoče izenačevati8. 13. Struktura razlogov za odpoklic v v prvem odstavku 17. člena Individualne pogodbe pokaže, da je direktor lahko odpoklican iz t.i. subjektivnih razlogov – ker je „kriv“ (odgovoren) za obstoj razloga: če huje krši svoje obveznosti, če ni sposoben voditi poslov ali v primeru izrečene nezaupnice (razen, če je ta očitno neutemeljena), ali iz objektivnih razlogov – torej razlogov, ki ne izvirajo iz njegove sfere. Sodišči nižjih stopenj sta zavzeli zmotno stališče, da bi bila nezaupnica iz krivdnih razlogov lahko utemeljena le, če bi se tožniku očitale kršitve oziroma protipravno ravnanje, pa še to le za dejanja, ki bi jih storil kot direktor A., d. o. o. Hujša kršitev obveznosti in nezaupnica iz krivdnih razlogov sta dva ločena, samostojna razloga za odpoklic iz prvega odstavka 17. člena Individualne pogodbe (tako kot je nezaupnica samostojen razlog za odpoklic po ZGD-1). Tožnik ni bil odpoklican zaradi hujših kršitev obveznosti. Samo glede teh lahko velja stališče, da se morajo nanašati na opravljanje funkcije direktorja A., d.o.o., saj to neposredno izhaja iz Individualne pogodbe („če direktor huje krši svoje obveznosti“).

14. Za izrečeno nezaupnico pa ni nujno, da je posledica ravnanj, storjenih pri opravljanju funkcije, s katere je direktor odpoklican. Razlogi za utemeljen izrek nezaupnice so pomensko odprti in omejeni zgolj z zahtevo, da ne smejo biti očitno neutemeljeni. To so lahko ravnanja direktorja, ki ne pomenijo hujših kršitev njegovih obveznosti in niso neposredno povezana z opravljanjem funkcije direktorja ali pa dejstva, za katera je lastnik izvedel kasneje in direktorju, če bi zanje vedel prej, vodenja poslov ne bi zaupal. V obravnavanem primeru se tožniku očitajo ravnanja, storjena na vodilni funkciji v eni od povezanih družb toženke, to je v A. I., d.d., torej znotraj sistema, v katerem je opravljal funkcijo, s katere je bil odpoklican.

15. Ker je zaupanje družbenikov (lastnikov) do osebe, ki so jo imenovali za direktorja, ključnega pomena za uspešno sodelovanje, je odpoklic iz razlogov, ki utemeljujejo nezaupnico pravica, ki ne more biti omejena le na dejstva, izvirajoča iz časa opravljanja funkcije. Zaradi zmotne presoje, da je nezaupnica neutemeljena že zato, ker je bila izrečena zaradi ravnanj, ki naj bi jih tožnik storil pred imenovanjem na funkcijo direktorja, s katere je bil odpoklican, do razlogov, zaradi katere je bila dejansko izrečena, sodišči nista zavzeli stališča. Ker je zato dejansko stanje v zvezi s tem tako na drugi kot na prvi stopnji ostalo nerazčiščeno, je revizijsko sodišče na podlagi drugega odstavka 380. člena ZPP sodbi sodišč druge in prve stopnje razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje. V ponovljenem postopku naj sodišče zavzame stališče do izrečene nezaupnice in s tem pravice do odpravnine, pri čemer mora upoštevati, da je tožnik do odpravnine upravičen le, v kolikor bi bila nezaupnica očitno neutemeljena. Pri tem – zlasti glede tega, ali toženka za dejanja prej res ni vedela - ni nepomembna povezava med družbo, kjer naj bi tožnik storil očitana dejanja in družbo, v kateri je prišlo do odpoklica.

16. Izrek o stroških revizijskega postopka temelji na določbi tretjega odstavka 165. člena ZPP.

1 Ur. l. RS, št. 21/2013 in nadaljnji. 2 Ur. l. RS, št. 42/2006 in nadaljnji. 3 Ur. l. RS, št. 83/2001 in nadaljnji. 4 Ur. l. RS, št. 26/99 in nadaljnji. 5 A. S., d. d. je bila v relevantnem obdobju lastnica družb A. I., d. d. in A., d. o. o. Družba A. I., d. d. je nastala z združitvijo treh borznoposredniških družb, vključno z borznoposredniško družbo M., d. d. Družba A., d. o. o. se je po pogodbi z dne 26. 8. 2013 pripojila k družbi A. S., d. d. in bila dne 2. 10. 2013 izbrisana iz sodnega registra. 6 V enoosebni družbi z omejeno odgovornostjo, kot je bila A., d.o.o., ustanovitelj opravlja funkcijo skupščine (prvi odstavek 526. člena v povezavi s 505. členom ZGD-1). 7 V 268. členu ZGD-1 je urejen odpoklic članov in predsednika uprave v dvotirnem sistemu delniške družbe, v 3. alineji sedmega odstavka 294. člena ZGD-1 pa pravica do odpravnine zaradi odpoklica. 8 Po 268. členu ZGD-1 nezaupnico izglasuje skupščina delniške družbe, o odpoklicu na njeni podlagi pa odloča nadzorni svet, medtem do po Individualni pogodbi direktorja odpoklice družbenik (lastnik) zaradi „nezaupnice iz krivdnih razlogov“.