Jedro

Odločanje o začasni odredbi, kot jo je predlagala tožnica (da se ji do dokončne odločitve v tej zadevi odobri brezplačna pravna pomoč za zagovor pred Okrajnim sodiščem v zadevi K ... v obliki pravnega svetovanja in zastopanja v kazenskem postopku na prvi stopnji), bi pomenilo po naravi stvari odločanje o pravici sami oziroma o ustanovitvi pravice brez presoje pogojev za dodelitev brezplačne pravne pomoči.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

II. Tožeča stranka trpi sama svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo zahtevo tožeče stranke za izdajo začasne odredbe, s katero je predlagala, da sodišče odloči, da se ji do dokončne odločitve v tej zadevi odobri brezplačna pravna pomoč za zagovor pred Okrajnim sodiščem v ... v zadevi K ... v obliki pravnega svetovanja in zastopanja v kazenskem postopku na prvi stopnji. Zahtevo za izdajo začasne odredbe tožnica v predlogu z dne 28. 10. 2010 oziroma v vlogi z dne 2. 11. 2010 utemeljuje s tem, da je v navedeni kazenski zadevi za 3. 11. 2010 oziroma 14. 12. 2010 razpisan nov narok, na katerega bo vabljena tudi izvedenka psihološke stroke. Če se bo sama zagovarjala, izvedenki ne bo mogla postavljati ustreznih vprašanj, saj njenega mnenja ne more razumeti tako, kot ga razume tožilec ali bi ga razumel njen zagovornik. Ker so bili vsi ostali dokazi že izvedeni, bo sodišče lahko po zaslišanju izvedenke izdalo sodbo. Tožnica bo tako prikrajšana za pravico do obrambe in za pravico do enakosti pred sodiščem, s tem pa bodo kršene njene ustavne pravice.

2. Po presoji sodišča prve stopnje iz vsebinskih navedb zahteve za izdajo začasne odredbe izhaja, da jo uveljavlja po določbi tretjega odstavka 32. člena Zakona o upravnem sporu – ZUS-1. Po presoji sodišča prve stopnje v obravnavanem primeru niso izpolnjeni pogoji za izdajo začasne odredbe, ker tožeča stranka ni izkazala nobene težko popravljive škode, ki bi ji bila prizadeta, ker je tožena stranka zavrnila njeno prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči v kazenskem postopku, ki se vodi proti njej v zadevi K 392/2008. Ne glede na to da je predvidena glavna obravnava v kazenskem postopku že za dne 14. 12. 2010, na kateri naj bi bila zaslišana izvedenka, je pri pravnem pojmu težko popravljive škode bistvena predvsem njena težka popravljivost, ki pa je tožnica v zahtevi za izdajo začasne odredbe ni dokazala.

3. Tožnica v pritožbi navaja, da je v tožbi in v predlogu za izdajo začasne odredbe navedla in dokazovala nepopravljivost posledic. Kot obdolženka mora imeti možnost, da se brani v kazenskem postopku. V tožbi je navedla, da bo na obravnavi 14. 12. 2010 zaslišana izvedenka in da bo torej izveden pomemben dokaz, ki ne bo obravnavan tudi z njenega aspekta. Postopek na prvi stopnji se bo torej zaključil, ne da bi lahko v njem aktivno sodelovala. Škoda bo ne le težko popravljiva, ampak nepopravljiva. Če se bo postopek z izvedenci nadaljeval, ne da bi ji bila zagotovljena pravna pomoč, bo kršena tudi njena pravica do enakosti pred zakonom. Sodnik je pravnik, tožilec tudi, strokovno znanje dopolnjuje izvedenec, sama pa ima osnovno šolo in izvedeniškega mnenja ne more kritično presoditi, ker ji njeno znanje tega ne dopušča. Orožja, s katerimi nastopajo stranke v postopku, torej niso izenačena in v takem postopku je škoda, ki se kaže v kršitvah njenih ustavnih pravic, dejansko nepopravljiva. Kršitev dveh ustavno zajamčenih pravic pa zagotovo pomeni veliko škodo, ki postane z zaključkom glavne obravnave in izrekom sodbe v tej fazi postopka tudi nepopravljiva. Predlaga, da Vrhovno sodišče izpodbijani sklep v celoti spremeni tako, da predlogu za izdajo začasne odredbe ugodi, sklep odpravi in vrne zadevo prvostopenjskemu sodišču v ponovno odločanje, toženi stranki pa naloži povrnitev stroškov postopka. Priglaša stroške postopka.

K I. točki izreka:

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Začasna odredba v upravnem sporu (32. člen ZUS-1) je institut, ki tožniku omogoča, da ob določenih izpolnjenih pogojih doseže odložitev izvršitve izpolnitve akta oziroma da doseže začasno ureditev stanja glede na sporno pravno razmerje.

6. ZUS-1 v drugem odstavku 32. člena določa, da sodišče na tožnikovo zahtevo odloži izvršitev izpodbijanega akta do izdaje pravnomočne odločbe, če bi se z izvršitvijo akta prizadela tožniku težko popravljiva škoda. Pri odločanju mora sodišče skladno z načelom sorazmernosti upoštevati tudi prizadetost javne koristi ter koristi nasprotnih strank. Po tretjem odstavku 32. člena ZUS-1 tožnik lahko iz razlogov iz prejšnjega odstavka zahteva tudi izdajo začasne odredbe za začasno ureditev stanja glede na sporno pravno razmerje, če se ta ureditev, zlasti pri trajajočih pravnih razmerjih, kot verjetna izkaže za potrebno.

7. V obravnavani zadevi se sodišče prve stopnje v uvodu izpodbijanega sklepa sicer sklicuje na odločbo tožene stranke, št. Bpp ... z dne 17. 3. 2010, o kateri pa je sodišče prve stopnje že odločalo v drugem upravnem sporu s sodbo z dne 20. 5. 2010. Iz vsebine tožbe pa izhaja, da je tožnica v tem upravnem sporu vložila tožbo zoper odločbo, št. Bpp ... z dne 19. 10. 2010, s katero je tožena stranka zavrgla tožničino prošnjo z dne 5. 10. 2010 za odobritev brezplačne pravne pomoči kot nedovoljeno, ker je bila vložena zaradi kazenskega postopka pred Okrajnim sodiščem v zadevi K ..., torej zaradi iste zadeve, o kateri je organ za brezplačno pravno pomoč že odločil z odločbo Bpp ... z dne 17. 3. 2010, s katero pa je prošnjo zavrnil kot neutemeljeno.

8. Po presoji Vrhovnega sodišča je odločitev sodišča prve stopnje pravilna, vendar iz drugih razlogov, kot jih je navedlo sodišče prve stopnje.

9. Ob takšni procesni odločitvi, ko je tožena stranka z odločbo, št. Bpp ... z dne 19. 10. 2010, zavrgla tožničino zahtevo za dodelitev brezplačne pravne pomoči, namreč ni bilo mogoče dovoliti predlagane začasne odredbe. Odločanje o začasni odredbi, kot jo je predlagala tožnica (da se ji do dokončne odločitve v tej zadevi odobri brezplačna pravna pomoč za zagovor pred Okrajnim sodiščem v zadevi K ... v obliki pravnega svetovanja in zastopanja v kazenskem postopku na prvi stopnji), bi pomenilo po naravi stvari odločanje o pravici sami oziroma o ustanovitvi pravice brez presoje pogojev za dodelitev brezplačne pravne pomoči. Ob takšni nedopustni predlagani ureditvi stanja Vrhovno sodišče ni presojalo ostalih formalnih pogojev za izdajo začasne odredbe. Tudi pritožbenih ugovorov, ki se nanašajo na odločitev o glavni stvari, v tem pritožbenem postopku ni mogoče presojati.

10. Glede na navedeno je Vrhovno sodišče na podlagi 76. člena v zvezi z 82. členom ZUS-1 pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo iz zgoraj navedenih razlogov in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

K II. točki izreka:

11. Ker tožnica s pritožbo ni uspela, trpi sama svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. člena in prvi odstavek 154. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1).