Jedro

Delodajalec mora opraviti in dokazati pravilno osebno vročitev tako obdolžitve in vabila kot odpovedi, s čimer dokaže tudi, da je izpolnil svojo zakonsko obveznost iz drugega odstavka 83. člena oziroma prvega odstavka 87. člena ZDR. Če tega ne dokaže, je odpoved nezakonita.

Kot zakonite odpovedi ni mogoče šteti zgolj zaključek delovne knjižice in njeno vročitev delavcu.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je ugotovilo nezakonitost izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, izvršene z vpisom prenehanja pogodbe z vpisom v delovno knjižico dne 19. 7. 2007. Ugotovilo je, da tožnici tega dne delovno razmerje ni prenehalo, temveč je trajalo do 16. 8. 2007, kar ji je tožena stranka dolžna vpisati v delovno knjižico in ji za navedeno obdobje plačati plačo. Sodišče je ugotovilo, da tožena stranka ni spoštovala predpisanega postopka za izredno odpoved, saj tožnici ni vročila pisne obdolžitve in vabila na zagovor, niti ji ni vročila pisne odpovedi. Tožnica je 9. 8. 2007 prejela le zaključeno delovno knjižico.

2. Sodišče druge stopnje je pritožbo tožene stranke zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje, razen deloma glede izreka o stroških postopka. Strinjalo se je z dejanskimi ugotovitvami in pravno presojo prvostopnega sodišča. 3. Zoper pravnomočno sodbo, izdano na drugi stopnji, je tožena stranka vložila revizijo „iz vseh revizijskih razlogov“. Navaja, da tožnici vabila in pisne obdolžitve ni vročila v skladu z določbami ZPP o osebni vročitvi, ampak je poslala vabilo navadno po pošti. To je storila zato, ker je utemeljeno pričakovala, da tožnica priporočenega pisanja ne bo prevzela. Sodišče bi moralo presojati, ali je tožnica prejela vabilo ter ali je s svojim ravnanjem zlorabila svoje pravice. Iz tožbenega zahtevka je več kot očitno, da je imela dogovorjeno drugo zaposlitev. Obstajale so tudi okoliščine, ki so izključevale obveznost tožene stranke, da tožnici zagotovi zagovor. Tožnici je bilo na razgovoru 20. 7. 2007 pojasnjeno, da med 20. 7. in 29. 7. ne more koristiti letnega dopusta in tudi, da pomeni neopravičeni izostanek z dela razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi. Delovno knjižico in sklep o izredni odpovedi je tožena stranka vročila tožnici priporočeno po pošti. Na sami povratnici pa ni zapisano, kateri dokumenti se vročajo, ker se na povratnico to ne vpisuje. Delovna knjižica je bila zaključena s prvim dnem neopravičene odsotnosti z dela, kar sedaj določa tretja alineja prvega odstavka 111. člena Zakona o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 42/2002 in nasl. - ZDR).

4. Revizija ni utemeljena.

5. Revizija je izredno pravno sredstvo zoper pravnomočno sodbo, izdano na drugi stopnji (prvi odstavek 367. člena ZPP v zvezi z 19. členom Zakona o delovnih in socialnih sodiščih – ZDSS-1, Ur. l. RS, št. 2/2004). Revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni, pri čemer pazi po uradni dolžnosti na pravilno uporabo materialnega prava (371. člen ZPP).

6. Tožena stranka sicer vlaga revizijo iz vseh revizijskih razlogov, toda revizijskih razlogov bistvene kršitve določb pravdnega postopka ne izrecno in niti smiselno z ničemer ne navede, še manj pa utemelji. Zato izpodbijane sodbe v tem delu revizijsko sodišče ni ne moglo ne smelo preizkusiti.

7. Materialno pravo ni bilo zmotno uporabljeno.

8. Tožnici je delovno razmerje prenehalo 19. 7. 2007. Tudi ob upoštevanju sklepa o odpovedi z dne 30. 7. 2007 in njegove zatrjevane vročitve dne 10. 8. 2007 je jasno, da se tožena stranka neutemeljeno sklicuje na določbe tretje alineje prvega odstavka in drugega odstavka 111. člena ZDR, saj so te določbe pričele veljati šele z uveljavitvijo novele ZDR-a 28. 11. 2007 (Uradni list RS, št. 103/2007). Zato tožnici delovno razmerje pred 10. 8. 2007 sploh ne bi moglo prenehati tudi ob zakoniti izredni odpovedi.

9. V skladu z obveznostjo, kot jo je določal 83. člen ZDR v besedilu, ki je veljalo v času sporne odpovedi, je bila tožena stranka dolžna tožnici pred izredno odpovedjo vročiti pisno obdolžitev in ji omogočiti zagovor. Obdolžitev in vabilo na zagovor bi ji morala vročiti osebno po pravilih pravdnega postopka. Tožena stranka še v reviziji navaja, da tega ni storila na tak način. Tožena stranka tudi ni dokazala, da je tožnici vročila pisno odpoved pogodbe o zaposlitvi, kar je bila dolžna storiti po 87. členu ZDR. Po ugotovitvah sodišča je tožena stranka dne 9. 8. 2007 priporočeno po pošti nedvomno poslala zaključeno delovno knjižico (priloga B6), kar je tožnica tudi potrdila.

10. Delodajalec je tisti, ki mora opraviti in dokazati pravilno osebno vročitev tako obdolžitve in vabila kot odpovedi, s čimer dokaže tudi, da je izpolnil svojo zakonsko obveznost iz drugega odstavka 83. člena oziroma prvega odstavka 87. člena ZDR. Če tega ne dokaže je odpoved nezakonita. Kot zakonite odpovedi ni mogoče šteti zgolj zaključek delovne knjižice in njeno vročitev delavcu.

11. Ker tožena stranka ni dokazala vročitve vabila na zagovor, se ne more uspešno sklicevati na razloge iz drugega odstavka 83. člena ZDR, zaradi katerih tožnici ni bila dolžna zagotoviti zagovora. Če delavcu vabilo na zagovor ni vročeno, ni mogoče govoriti o njegovi neopravičeni odsotnosti z zagovora. In dokler delavcu ni vročena pisna obdolžitev, ni mogoče govoriti o tem, da ve za razlog, zaradi katerega mu delodajalec namerava odpovedati pogodbo o zaposlitvi. Predhodno opozarjanje delodajalca na – sicer z zakonom določeno – obveznost delavca da hodi na delo in morebitno odsotnost opraviči, ni razlog, zaradi katerega mu zaradi kasneje domnevno neopravičene odsotnosti zagovora ne bi bil dolžan zagotoviti.

12. Ker revizijski razlogi niso podani in je glede na ugotovljeno dejansko stanje izpodbijana sodba materialno pravno pravilna, je Vrhovno sodišče revizijo kot neutemeljeno zavrnilo (378. člen ZPP).