Jedro

Upoštevajoč strokovna pojasnila ter ocene učinka odstrela na zmanjšano raven konfliktov, po kateri naj bi se ti ob odstrelu 215 medvedov zmanjšali za 14 % na ravni države oziroma za 17 % na ravni lovišč, v katerih je odstrel predviden, sodišče ne more sprejeti tožbenega ugovora o nesorazmernosti oziroma neučinkovitosti ukrepa ter pritrjuje zaključku toženke, da cilja, ki ga želi doseči z izpodbijanim dovoljenjem, ni mogoče doseči samo z ostalimi neletalnimi ukrepi, ki se že intenzivno izvajajo, kar pomeni, da za dosego cilja ni druge zadovoljive možnosti.

Toženka je upoštevala obseg konfliktov, da je konflikte ponderirala glede na njihovo težo, upoštevani sta bili tudi narava in teža konfliktov. Vsi prej navedeni konflikti po presoji sodišča predstavljajo v bodoče grozečo resno škodo za varnost ljudi (in zdravje) (kot npr. pojavljanje medveda v naseljih oziroma njihovi neposredni bližini in s tem povezani konflikti), kot tudi resno škodo na živini oziroma premoženju. Očitek, da je cilj dovoljenja trofejni lov, tako ne vzdrži sodne presoje. Sodišče tudi sodi, da je izkazana vzročna zveza med preprečitvijo resne škode v smislu člena 16(1)(b) Habitatne direktive in odvzemom 230 osebkov rjavi medved iz narave, kot tudi, da so izkazani razlogi za odvzem po drugi in tretji alineji prvega odstavka 7. člena Uredbe.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Stroškovna zahtevka tožeče stranke in stranke z interesom se zavrneta.

Obrazložitev

**Dosedanji postopek**

1. Z izpodbijanim dovoljenjem je toženka za obdobje do 31. 12. 2023 dovolila odvzem iz narave z odstrelom dvesto trideset (230) osebkov vrste rjavi medved (Ursus arctos) ter v tabeli, ki je del izreka, določila število in masne kategorije osebkov odstrela po posameznih območjih in način njihovega odvzema iz narave.

2. V obrazložitvi je navedla, da je izpodbijano dovoljenje izdano na podlagi tretjega odstavka 7. člena Uredbe o zavarovanih prosto živečih živalskih vrstah (Uredba) in da je območje odvzema določila na podlagi ekspertize strokovnjakov ... z naslovom: ''Strokovna izhodišča za upravljanje rjavega medveda (Ursus arctos) v Sloveniji (obdobje 2020-2023)'' (Ekspertiza). Po mnenju toženke so izpolnjeni pogoji iz sedme alineje prvega odstavka 7. in 8. člena Uredbe, kar izhaja iz Ekspertize, Strokovnega mnenja ZGS za leto 2023, št. 3410-6/2023 z dne 15. 2. 2023 (Strokovno mnenje z dne 15. 2. 2023), priloženih pisnih stališč Zavoda RS za varstvo narave (ZVRN), št. 3562-0603/2023-2 z dne 12. 3. 2023, študije Rekonstrukcija dinamike številčnosti rjavega medveda v Sloveniji za obdobje 1998-2022, A. A. (študija). Pojasnjuje, da iz teh izhaja, da je odvzem utemeljen zaradi povečanih konfliktov, ki so posledica velikih gostot in značilnosti znotraj vrstnih odnosov med medvedi. Ugotavlja še, da je pogoj iz 7. člena Uredbe, da ni drugih zadovoljivih možnosti kot odvzem medvedov iz narave, izpolnjen, kar utemeljuje po vsebini. Stanje populacije medveda je tudi ugodno, območje razširjenosti medveda v Sloveniji se ne zmanjšuje in se ob predvidenem odvzemu iz narave tudi v prihodnosti ne bo zmanjševalo. Obrazložila je še območja, način odvzema iz narave, obveznosti poročila o odvzemu iz narave ter utemeljila trajanje dovoljenja.

3. S sklepom, št. 35606-93/2022-2550-213 z dne 20. 4. 2023, je toženka izpodbijano dovoljenje popravila tako, da se v preambuli, v 1. točki izreka v četrtem stolpcu v Menišijskem bazenu popravi podatek o številu osebkov dovoljenih za odvzem v masni kategoriji tako, da se št. 19 zamenja s št. 23, št. 5 s številko 6. V obrazložitvi je pojasnila, da je prejela ustno obvestilo ZGS o napaki pri razporeditvi medvedov za odvzem iz narave v Menišijskem bazenu pri masni kategoriji do 100 kg in pri masni kategoriji od 100 kg do 150 kg. Sklep je izdala na podlagi 223. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP).

**Bistvene navedbe strank v upravnem sporu**

4. Tožnik se z odločitvijo ne strinja in vlaga tožbo iz razlogov zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, napačne uporabe materialnega prava ter bistvenih kršitev določb postopka. V izpodbijani odločbi niso razvidni dejstva in dokazi, ki naj bi bili podlaga za uporabo izjeme na podlagi druge in tretje alineje prvega odstavka 7. člena Uredbe. Zgolj sklicevanje na strokovno mnenje ZGS ne zadošča. Za odločitev je bistvena interpretacija prava Evropske unije v zvezi s vprašanjem tolmačenja izjem glede odstrela strogo zaščitene živalske vrste. Tožnik predlaga postavitev predhodnega vprašanja sodišču EU, da se razjasni pravilna interpretacija ključnih pojmov. Odstopanje od prepovedi sistema strogega varstva naravnih vrst je izjema, ki jo je treba razlagati ozko, in je v tem primeru omejena še s previdnostnim načelom po 191. členu PDEU. Dokazno breme je na organu, ki odločitev sprejme. V letu 2022 je bil prvič dovoljen in izveden odvzem osebkov vrste rjavi medved iz narave z odstrelom na podlagi dovoljenja z dne 28. 2. 2022. Odvzetih je bilo 234 osebkov, cca. 25 %. Tak ukrep zahteva natančno preučitev posledic izvedbe ukrepa oziroma učinkov na populacijo rjavega medveda. Ti učinki niso bili analizirani in niso znani. Empirično štetje medvedov je bilo nazadnje opravljeno leta 2015, zato zgolj avtomatičen prenos pravil, ki so takrat veljala, v letu 2023 ni dopusten. Toliko manj ob dejstvu, da se pravilo ''treh zaporednih let'' pojavlja v ekspertizah in strokovnih mnenjih iz leta v leto. N mogoče verjeti, da tako rigorozno zmanjšanje populacije ni imelo nobenih vidnih učinkov in da taki zaporedni posegi ne bi vplivali na ugoden obseg populacije. V takem obsegu odvzema ne poznajo nikjer drugje v EU. Ker gre za izjemo, je treba ažurno spremljanje rezultatov izvedenega odstrela post festum. Ocena številčnosti populacije se opira na določena predvidevanja in ocene, vendar je njena vrednost za uporabo v naslednjih letih omejena. Tako tudi A. A. v študiji ''Rekonstrukcija dinamike številčnosti rjavega medveda v Sloveniji za obdobje 1998 - 2022'', iz septembra 2022 (Rekonstrukcija). V Rekonstrukciji so prikazani podatki za obdobje 1998 - 2022, ne pa za naprej. Scenariji odvzema so v Rekonstrukciji prikazani zgolj procentualno (Preglednica 3, slika 11), ni pa podatkov glede številčnosti populacije. Toženka ni upoštevala navodil in priporočil avtorja, saj iz izpodbijanega dovoljenja ne izhaja, da bi bila opravljena kakršnakoli preverba učinkov po odstrelu medvedov v letu 2022, nadalje ne izhaja: struktura odvzema iz leta 2022, analiza vplivov gostot, analiza sprememb zaradi odstrela na prostorsko razporeditev populacije medveda, analiza sprememb obsega konfliktov, itd. Opraviti bi bilo treba (po 8 letih) terenske raziskave, ne zgolj navesti projekcije o številčnosti. Šele potem pride v poštev izvedba t.i. trojnega testa izpolnjevanja pogojev po Uredbi. Tožnik trdi, da je izpodbijano dovoljenje preuranjeno. Vsi podatki o odvzemu iz narave 2022 so znani in je nesprejemljivo, da dokazno gradivo ne vsebuje podatkov iz leta 2022. Tako velik odstrel bistveno vpliva na obseg populacije. Bistvenega pomena je analiza strukture odvzema po posameznem bazenu. Če so bile v lanskem letu v določenem bazenu odvzete le samice, potem je odstrel v letošnjem letu očitno škodljiv za ohranitev ugodnega stanja populacije. Populacija se je že z lanskim odstrelom zmanjšala na okoli 800 osebkov, kolikor naj bi znašal po stališčih stroke ugoden obseg populacije medvedov. Ob zagovarjanju potrebe po 16 % odstrelu, kot izhaja iz ekspertize, bi to pomenilo odvzem 128 osebkov, zato odvzem 230 osebkov ni upravičen.

5. Tožnik poudarja, da morajo biti za možnost odstopa od prepovedi poseganja v populacije vrste rjavi medved izpolnjeni vsi trije pogoji po 7. členu Uredbe, kar niso bili. Tako ni bil podan pogoj po drugi alineji prvega odstavka 7. člena Uredbe. Obrazložitev je sama s sabo v nasprotju. V izreku ter uvodu obrazložitve (5. stran obrazložitve) toženka našteva izjeme od prepovedi, ki so možne po drugi in tretji alineji, v nadaljevanju se sklicuje na sedmo alinejo prvega odstavka 7. člena Uredbe. Selektiven odvzem iz sedme alineje prvega odstavka 7. člena Uredbe ne predstavlja izpolnjevanja pogoja preprečitve resne škode in zagotavljanja zdravja in varnosti ljudi iz druge in tretje alineje prvega odstavka tega člena. Tako tudi sodba Sodišča EU C-647/17. S sklicevanjem na izjemo po sedmi alineji je bilo izdano dovoljenje z dne 28. 2. 2022, vendar je Upravno sodišče s sodbo, I U 305/2022, razlog zavrnilo kot neizkazan ter dovoljenje pustilo v veljavi iz drugih razlogov. Glede na podatke iz obrazložitve ni natančno jasno, v koliko letih naj bi se doseglo ciljno število 800 medvedov. Tudi ni jasno, kako naj bi se zmanjšanje števila medvedov izvedlo enakomerno in postopno v treh zaporednih letih do leta 2023, saj je to šele drugo zaporedno leto, ko je bil dovoljen odvzem. Razlog za pričetek postopka je bila ocenjena največja gostota medvedov in povečanje konfliktov, z izkazano soodvisnostjo med njima (prvi odstavek obrazložitve, str. 4 in 5). V Uredbi konflikt ni opredeljen kot razlog za odvzem, tega pojma Uredba ne vsebuje in ne definira, tudi iz ekspertize pomen pojma ne izhaja, so pa opredeljeni tipi konfliktov (19 tipov). Iz zaslišanja dr. A. A. pred Upravnim sodiščem v zadevi I U 305/2022 je razumeti, da gre za strah človeka pred medvedom, posledično je osnovna težava pojavljanja medveda v naseljih, v neposredni bližini in okolici objektov, naraščanje teh dogodkov, pri čemer ne gre za materialno škodo, ta se lahko povrne (prepis snemanja na glavni obravnavi, str. 17 in dalje). Povedal je še, da so škode na živini in posevkih obvladljive, z ukrepi, kot so elektro mreže in elektro ograje, so se škodni primeri napadov medveda na ovce ali razdiranje čebelnjakov zelo dobro zmanjšali in jih znamo obvladati (prepis snemanja na glavni obravnavi, str. 22). Iz obrazložitve je tudi mogoče ugotoviti, da želi država doseči zmanjšanje pojavljanja medveda v okolici naselij. Enako je bil ta konflikt naveden v dovoljenju 2022. V dovoljenju podatki o konfliktih niso navedeni, kar bi bilo treba nujno ugotoviti. Le takšni podatki bi predstavljali empirično podlago za 25 % odvzem. Pravno relevantna bi bila tudi specifikacija in konkretizacija konfliktov po posameznih območjih glede na dovoljenje za odstrel po posameznem bazenu. Teh dejstev toženka ni ugotavljala. V zvezi s konflikti iz odločbe izhaja, da so začeli nelinearno naraščati pri največji letni številčnosti 630 do 700 osebkov, vendar iz odločbe ne izhaja, v katerem letu je prišlo do takega števila osebkov, koliko konfliktov je bilo zabeleženih v letih do tedaj in koliko v letih kasneje ter kakšen je bil obseg škode. Tudi v zvezi z nastankom resne škode odločba nima razlogov, ne konkretizacije. Podatek, da se ob povečanju števila populacije za 100 osebkov letne škode povečajo za 16 %, so zgolj relativni, zato je treba šteti, da gre za neobrazložene zaključke. Pomembno je, kje in v kolikšnem obdobju se je populacija povečala za 100 osebkov. Ni jasno izhodiščno leto za oceno škode, katere škode, kje in kaj sploh pomeni njeno povečanje za 16 %. Če se je število osebkov povečalo za 100 v obdobju več let in se je v obdobju več let škoda povečala za 16 %, to nedvomno ne predstavlja izjeme iz druge alineje prvega odstavka 7. člena Uredbe. V skladu s Smernicami o strogem varstvu živalskih vrst v interesu Skupnosti na podlagi Direktive o habitatih (2021/C496/01) (Smernice) se kot razlog po točki B prvega odstavka 16. člena Direktive o habitatih (Habitatna direktiva) zahteva, da mora biti škoda, ki jo je treba preprečiti, resna, le-to je treba oceniti za vsak primer posebej, ko se pojavi težava (sodba C-342/05). Iz dovoljenja izhaja, da je bila največja številčnost medvedov v letu 2019, takrat naj bi bilo tudi največ konfliktov, vendar se ta ugotovitev ob vpogledu v statistiko števila škodnih primerih, objavljeno na ARSO, izkaže za zavajajočo, saj je bilo v vseh prejšnjih letih škodnih primerov več, kar postavlja pod vprašaj prikazano vzročnost med številom populacije in škodo. V dovoljenju ni dokazov o številu, razporejenosti in višini škode iz posameznega dogodka. Verjetnost nastanka resne škode v smislu druge alineje tudi dejansko ne obstaja, kar je potrdil A. A. na zaslišanju pred sodiščem v zadevi I U 305/2022. 6. V zvezi z razlogi po tretji alineji prvega odstavka 7. člena Uredbe tožnik ugotavlja, da v dovoljenju ti niso opredeljeni jasno, natančno in utemeljeno oziroma jih sploh ni, zato je odločitev neobrazložena. Ne glede na to, da izkazanost prvega pogoja ni izkazana, se tožnik opredeljuje še do drugih dveh pogojev. V zvezi s pogojem obstoja drugih zadovoljivih možnosti je toženka te presojala na str. 12. Ker konflikt ne more biti eden izmed razlogov, zaradi katerih bi bil sploh lahko dovoljen odvzem iz narave, občasni vdori medveda v naselje in pojavljanje medveda v naselju ali njegovi neposredni okolici niso razlog za odvzem iz narave. Druge možnosti (odlov, preselitev osebkov na drugo mesto v naravi, sterilizacija in zadrževanje v ujetništvu) naj ne bi bile zadovoljive. V Ekspertizi (str. 12 obrazložitve odločbe) je bilo sicer ugotovljeno, da so se zmanjšali napadi na drobnico z mnogimi od navedenih možnosti, kar kaže na to, da so bili ukrepi uspešni. O tem je izpovedal A. A. v zadevi I U 305/2022. Zato razlog o neobstoju drugih zadovoljivih možnostih ni utemeljen. To potrjuje tudi Ekspertiza (str. 83). Odstopanja od prepovedi iz 5. člena Uredbe se lahko uporabijo le takrat, ko ni alternativnega ukrepa. Tako tudi sodna praksa EU in Smernice. Tudi razlogi organa glede vpliva krmišč niso prepričljivi. Povečanje populacije je posledica krmljenja rjavega medveda, ker to neposredno vpliva na ugodnejše razmere za njegovo razmnoževanje. Zato bi bilo treba zmanjševati krmišča (sodba, I U 2541/2018). Tudi povečanje finančnih sredstev v ukrepe za zmanjševanje škodnih dogodkov (za varovanje premoženja) bi zagotovo prineslo večje učinke. Toženka je v podlagah za Odlok 2018 sama ugotovila, da se je število škod, kljub povečanju osebkov, zmanjšalo, saj se je izkazalo, da so zaščitne ograje in drugi ukrepi učinkoviti. Iz dovoljenja tudi ne izhajajo podatki o izvedenih ukrepih po 2018 dalje. Nedelovanje države oziroma prepočasno izvajanje ukrepov ne sme biti razlog za izvedbo ukrepa odstrela medvedov. Odobritev odstopanja mora biti zadnje sredstvo (C-342/05). V zvezi z izkazanostjo tretjega pogoja (ravnanja ne škodujejo ohranitvi ugodnega stanja populacije) tožnik ugovarja, da odločba nima razlogov, zakaj naj bi bila populacija 800 medvedov ustrezna. Končno izbrano število bi moralo biti objektivno omejeno na obseg, ki je potreben za rešitev specifične težave. Tako tudi sodba C-10/96. V tem primeru ni jasno, zakaj je odvzem 230 osebkov potreben za rešitev težav. Opozarja na člen 16 (1) Habitatne direktive, Smernice in sodbo C-342/05. Odstopanja ni mogoče odobriti, če na katerikoli ravni škodljivo vpliva na stanje ohranjenosti ali na doseganje ugodnega stanja ohranjenosti vrste. Kadar podatki niso trdni in zanesljivi, je treba uporabiti previdnostno načelo. Ni jasno, kako naj bi se z odstrelom 230 osebkov približali številki 800 osebkov. Iz obrazložitve izhaja le podatek o številu medvedov v letu 2022 (1096), v katerem je bilo odvzetih 234 osebkov. Tega podatka toženka sploh ni ugotavljala za leto 2023. Ciljna številka 800 medvedov, brez da bi bila utemeljena, ne predstavlja ustrezne podlage za odločanje. Sicer se z dovoljenjem dovoljuje pavšalni lov, kar je nezakonito. Splošno znano je, da odstrel zavarovanih živalskih vrst predstavlja donosno ekonomsko dejavnost. Vendar gre za lov na zaščitene živalske vrste, ta pa je, razen v izjemnih primerih, nedovoljen. Z dovoljenjem se je kršila tudi Ustava RS. Tožnik je predlagal, da sodišče dovoljenje in sklep odpravi in postopek ustavi, toženki pa naloži povrnitev stroškov postopka, podredno dovoljenje in sklep odpravi ter zadevo vrne toženki v ponovno odločanje in toženki naloži povrnitev stroškov postopka.

7. Toženka je v odgovoru na tožbo uvodoma opozorila na Ekspertizo in iz nje izhajajoče podatke o populaciji rjavega medveda in prostorski širitvi območij stalne razširjenosti. Zaradi ugodnih okoljskih pogojev in velike naravne prehranske zmogljivosti prostora je naravna smrtnost populacije medveda v RS razmeroma nizka. Edini ključni faktor, ki vpliva na hitrost prostorskega širjenja in dinamiko številčnosti medveda, je zato odvzem medveda. Brez kvotnega odvzema se letna populacija povprečno poveča za 16 % (npr. iz 840 na 1000). Ni znakov za ''samoregulacijo''. Zadnjih 10-15 let so se pomembno spremenile tudi lokalne gostote medveda, od višjih, s strani človeka skoraj neposeljenih območij, na območja z značilno gozdno kmetijsko krajino in veliko gostoto naselij. Medved se pri velikih populacijskih gostotah vse manj izogiba bližine naselij oziroma človeka. Zaradi pogostih stikov s človekom so medvedi bistveno bolj izpostavljeni kondicioniranju in habituaciji na človeka, kar v praksi nujno vodi do povečanja raznovrstnih konfliktov med medvedom in človekom. Brez regulacije se bo njegova številčnost in prostorsko širjenje v območja s človekom in s tem interakcije med medvedom in človekom še stopnjevale. Kljub izvajanju ukrepov na preventivnem preprečevanju konfliktov z medvedi in drugimi vrstami v zadnjih dveh desetletjih, so se konflikti z medvedi povečevali, kar kažejo tudi regresijske analize podatkov preteklega obdobja. Metoda ponderiranja konfliktov (ki so izredno raznovrstni) v enoten kazalnik je nastala v mednarodnem projektu Life DinAlpBear in je ustrezna.

8. Širše intervalne ocene številčnosti medveda z oddaljevanjem od leta kalibracije so obravnavane in zajete v izpodbijanem dovoljenju. Tudi po najnižji oceni (spodnja meja intervalne ocene je 900 osebkov, na drugi strani je zgornja meja intervalne ocene 1.300 osebkov) načrtovan odvzem medveda ne more ogroziti ugodnega stanja populacije. Tožnik pri svojih izračunih ni upošteval rodnosti medveda, zaradi katere se vsako leto poveča populacija za cca. 24 %. V nasprotju z razumevanjem tožnika so bile opravljene tudi analize spolne in starostne strukture odvzema medveda, druge izpostavljene analize (npr. celovito ažuriranje lokalnih gostot medveda) pa bodo narejene v naslednjih dveh letih in ni bilo načrtovano, niti smiselno, da se jih izvaja vsako leto. Pojasnjuje ciljno številčnost medvedov in načrtovanje odvzemov. Vplivi odvzema na stanje populacije so odvisni od relativne in ne absolutne višine.

9. Toženka izvaja tudi vse ostale ukrepe, vendar noben od naštetih ukrepov ni zadosten. Opozori na številne aktivnosti, ki so potekale in še potekajo s tem v zvezi, kot tudi na programe za sofinanciranje primerne zaščite. Konkretizira ravnanja ZGS v zvezi s preprečevanjem škod, ki jih povzročajo velike zveri. Populacija 800 medvedov je bila previdnostno in konzervativno izbrana kot ciljna, ker je to največja populacija medveda, ko konflikti med medvedom in človekom še ne začnejo pospešeno naraščati. Odvzem po strukturi oponaša strukturo naravnih vzorcev smrtnosti v nelovljenih populacijah. Toženka je predlagala, da sodišče tožbo zavrne. Za primer, če bi sodišče menilo, da ni podlage za zavrnitev tožbe in bi se sodišču postavilo vprašanje izkazanosti izpolnjevanja pogojev za selektivni odvzem medveda, predlaga, da pristojnemu Sodišču EU postavi predhodno vprašanje, ali je odvzem skladen s Habitatno direktivo. Predlagala je tudi prednostno obravnavo zadeve glede na naravo stvari.

10. Tožnik je v prvi pripravljalni vlogi uvodoma izpostavil, da so navedbe toženke v odgovoru na tožbo pavšalne, nekonkretizirane in nesubstancirane. Kot izhaja iz str. 10 dovoljenja, je bilo v letu 2022 odvzetih iz narave 234 medvedov, torej 12 več, kot je bilo predvideno z dovoljenjem. Zato ni mogoče govoriti, da cilj ni dosežen zaradi sodnih postopkov. Očitno tudi je, da v ekspertizi predviden odstrel za leto 2022 ni izpolnil pričakovanj in je torej neučinkovit. Meni, da je konflikte mogoče razvrstiti v vsaj dve skupini: dejanski stik s človekom in povzročitev materialne škode s strani medveda. Opozarja na članek v časopisu ... z dne 13. 4. 2023, kjer je iz prikazanega grafa razvidno bistveno znižanje dogodkov v letu 2022 v primerjavi z letom poprej. Zmotno je naziranje toženke na str. 8, da ni smotrno vključevati prav vseh podatkov in informacij v samo dovoljenje, saj to ne bi bilo pregledno. Opozarja na pravico stranke do obrazložene odločbe (214. člen ZUP, 6. člen EKČP, 25. člen Ustave). V dovoljenju niso pojasnjena odločilna dejstva. Izrek dovoljenja v delu, kjer točno določa koliko medvedov se lahko odstreli v nekem bazenu in masne kategorije s številom dovoljenih odstrelov, ni obrazložen. Iz obrazložitve bi morale izhajati gostote medveda v določenem bazenu, kvaliteta in kvantiteta konfliktov, ki so jih ti osebki povzročili, moralo bi biti navedeno, za kakšen tip območja gre (poseljeno, manj poseljeno, paša drobnice, itd.). Tega ne morejo nadomestiti niti navedbe toženke v odgovoru na tožbo na str. 8. Metode ponderiranega združevanja konfliktov ne predpisuje noben relevantni predpis in se zato v postopku ne more uporabljati. 1. točka izreka je tudi v nasprotju s četrtim odstavkom 7. člena Uredbe. Zahtevanih podatkov iz četrtega odstavka 7. člena Uredbe izrek ne vsebuje. Izrek tudi ni določen v delu, kjer se uporablja izraz ''dovoli se'', saj ni jasno, kaj to pomeni: ali je obveza organizacij iz 2. točke izreka odvzeti medveda iz narave ali gre pri tem za diskrecijsko odločitev teh organizacij, ali bodo osebke odvzele. Uredba tudi ne pozna besedne zveze ''odvzem iz narave z odstrelom'', kot to izhaja iz dovoljenja. Medved tudi ni lovna vrsta in zanj velja Zakon o divjadi in lovstvu (ZDLov-1) v zelo omejenem obsegu, ko je mrtev. 5. točka izreka je zato nezakonita. Prišlo je tudi do kršitve 26. člena Zakona o ohranjanju narave (ZON), saj dovoljenje ne obrazloži pogoja iz 7. člena Uredbe. Prav tako iz dovoljenja ne izhaja, da habitat medveda ustreza 22. in naslednjim členom Uredbe.

11. V zvezi z izvajanjem preventivnih ukrepov je še dodal, da ni razvidno, kje naj bi se določeni ukrepi izvajali, ter stanje pred in po izvajanju posamičnega ukrepa. Predlagal je, da sodišče toženki naloži predložitev letnega popisa izvedenih preventivnih ukrepov, z natančnim opisom ukrepa, obdobja izvajanja, vključene populacije, izvedenec ustrezne stroke pa naj odgovori na vprašanje, ali so bili ukrepi izvedeni strokovno in v največji možni meri. Toženka tudi pavšalno zaključi, da so drugi ukrepi neučinkoviti.

12. Tožnik je še navedel, da številne strokovne študije v tujini kažejo na to, da lov povečuje število osebkov vrste. Pomembnost nenasilnih ukrepov za ohranjanje sožitja med medvedi in ljudi izhaja tudi iz študije, izvedene v Severni Ameriki glede populacije črnih medvedov. Vztrajal je pri ostalem.

**Pripravljalni postopek**

13. Sodišče je v pripravljalnem postopku, sledeč smiselno drugemu odstavku 19. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1) v zvezi s 137. členom ZON, obvestilo B. o poteku tega upravnega spora in jo pozvalo, da se izjavi, ali vstopa v postopek. B. je podala izjavo, da v postopek vstopa1. **Glavna obravnava in dokazni postopek**

14. Sodišče je v zadevi opravilo narok za glavno obravnavo 31. 8. 2023. Naroka so se udeležile vse vabljene stranke.

15. Na naroku je toženka obširno in konkretno prerekala navedbe tožnika v pripravljalni vlogi, čemur se je pridružila stranka z interesom, tožnik je odgovarjal na navedbe stranke z interesom in toženke.

16. Sodišče je v dokaznem postopku zaslišalo priči dr. A. A. in dr. C. C., vpogledalo in pregledalo naslednje listine: odločbo Ministrstva za okolje in prostor, št. 215-32/2019-6 z dne 8. 5. 2019, izpodbijano dovoljenje, sklep o popravi pomote, št. 35606-93/2022-2550-213 z dne 20. 4. 2023, študijo Rekonstrukcija dinamike številčnosti rjavega medveda v Sloveniji za obdobje 1998 do 2022 iz septembra 2022, članek v časopisu ... z dne 13. 4. 2023, članek iz revije Lovec št. 1/2007, letnik LXL ''Na kratko iz tujega tiska'', članek Correlation of reduction in nuisance black bear complaints with implementation of (a) a hunt vs. (b) a non-violent program, članek iz revije Freieheit fur Tiere, št. 4/2011, ter vse ostale listine upravnega spisa.

17. Sodišče je, sledeč drugemu odstavku 287. člena ZPP2 v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1, zavrnilo naslednje dokazne predloge: - vpogled v dovoljenje, št. 35600-107/2021-14 z dne 28. 2. 2022, ker sodišče v tem upravnem sporu presoja zakonitost izpodbijanega dovoljenja in ne dovoljenja, izdanega v letu 2022, - vpogled v spis Upravnega sodišča RS, I U 305/2022, predvsem prepis zvočnega posnetka glavne obravnave pri Upravnem sodišču RS z dne 30. 5. 2022 - zaslišanje dr. A. A. (str. 3 - 38), ker je sodišče v tem upravnem sporu zaslišalo predlagani priči, med drugim dr. A. A., in - postavitev izvedenca biološke stroke iz enakega razloga, ker je sodišče v tem upravnem sporu zaslišalo priči, med drugim dr. C. C., ki je biolog.

18. Tožnik zavrnitvi njegovih dokaznih predlogov ni ugovarjal. 19. Po opravljeni glavni obravnavi je sodišče posredovalo prepis zvočnega posnetka posnetega dela glavne obravnave strankam s pozivom, da lahko v roku 5 dni posredujejo morebitne pripombe na prepis3. Stranke so prepis prejele 7. 9. 2023. Rok za podajo pripomb se je iztekel 12.9.2023. Senat je posvetovanje in glasovanje opravil 19. 9. 2023. **K I. točki izreka:** _Splošno_

20. Tožba ni utemeljena.

21. V primeru gre za presojo pravilnosti in zakonitosti izdanega dovoljenja za odvzem iz narave z odstrelom dvesto trideset (230) osebkov vrste rjavi medved (Ursus arctos), upravljavcem lovišč, z v tabeli opredeljenimi območji, številom osebkov in masnimi kategorijami. Tožnik ugovarja, da je odločitev organa v nasprotju z evropskim pravom, saj se po njegovem mnenju pogoji in dokazni standard glede odvzema zaščitene živalske vrste iz narave v Sloveniji interpretirajo bistveno milejše, kot to izhaja iz sodne prakse Sodišča EU.

22. Z Uredbo, na podlagi katere je bila izdana izpodbijana odločitev, se v pravni red Republike Slovenije prenaša Direktiva Sveta 92/43/EGS z dne 25. 1. 1992 o ohranjanju naravnih habitatov ter prosto živečih in rastlinskih vrst - Habitatna direktiva. Slovensko nacionalno ureditev je zato v skladu z načelom lojalne razlage treba razlagati v skladu z besedilom in namenom te direktive4. Kot je sodišče navedlo že v sodbi, I U 305/2022 z dne 16. 6. 2022, so bile relevantne določbe Habitatne direktive že predmet razlage SEU, zato sodišče ni prekinilo postopka v tem upravnem sporu zaradi postavitve vprašanje za predhodno odločanje, temveč se je oprlo na tako pojasnjeno razlago določb Habitatne direktive.

23. Rjavi medved (ursus arctos) je v Habitatni direktivi naveden kot vrsta, ki jo je treba strogo varovati in je med drugim prepovedana vsaka oblika namernega ujetja ali ubitja teh osebkov v naravi (točka (a) prvega odstavka 12. člena, Priloga IV(a)). Odstopanje od strogega varstva osebkov rjavi medved je dovoljeno le izjemoma. V 16. členu Habitatne direktive so navedeni razlogi za odstop od te določbe. Prvi odstavek tako določa, da če ni druge zadovoljive možnosti in če odstopanje ne škoduje vzdrževanju ugodnega stanja ohranjenosti populacij zadevne vrste na njenem naravnem območju razširjenosti, lahko države članice odstopijo od določb členov 12, 13, 14 ter 15 (a) in (b): (a) zaradi varstva prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst in ohranjanja naravnih habitatov; (b) da preprečijo resno škodo, zlasti na posevkih, živini, gozdovih, ribištvu in vodi ter drugih vrstah premoženja; (c) zaradi interesov zdravja ljudi in javne varnosti ali zaradi drugih razlogov prevladujočega javnega interesa, ki je lahko tudi socialne ali gospodarske narave, in zaradi koristnih posledic bistvenega pomena za okolje; (d) zaradi raziskovanja in izobraževanj, zaradi doseljevanja in ponovnega naseljevanja teh vrst ter za to potrebno vzrejo, vključno z umetnim razmnoževanjem rastlin; (e) da pod strogo nadzorovanimi pogoji dovolijo selektiven in omejen odvzem ali zadrževanje nekaterih osebkov vrst, navedenih v Prilogi IV, v omejenem številu, ki ga določijo pristojni nacionalni organi.

24. Tudi v prvem odstavku 7. člena Uredbe lahko toženka ne glede na prepovedi iz 5. člena5 te uredbe dovoli usmrtitev, odvzem iz narave, ujetje, vznemirjanje, zastrupitev ali poškodovanje živali živalskih vrst iz 5. člena te uredbe, če ni druge zadovoljive možnosti in ta ravnanja ne škodujejo ohranitvi ugodnega stanja populacije, zaradi (med drugim): - preprečitve resne škode, zlasti na posevkih, živini, gozdovih, ribiških območjih in vodi ter drugem premoženju, pri čemer se razlog preprečitve resne škode na drugem premoženju ne uporablja za ptice, razlog resne škode na gozdovih pa tudi ne za afriško-evrazijske vodne ptice iz priloge 2 Sporazuma o ohranjanju afriško-evrazijskih selitvenih vodnih ptic (Uradni list RS - Mednarodne pogodbe, št. 16/03) (druga alineja), - zagotavljanja zdravja in varnosti ljudi, vključno z zračno varnostjo, ali zaradi drugih nujnih razlogov prevladovanja javne koristi, ki je lahko tudi socialna ali gospodarska, in zaradi koristnih posledic bistvenega pomena za okolje, pri čemer se drugi nujni razlogi prevladovanja javne koristi, ki je lahko tudi socialna ali gospodarska, ne uporabljajo za ptice (tretja alineja). Drži, da se je toženka v izpodbijanem dovoljenju sklicevala tudi na sedmo alinejo prvega odstavka istega člena, vendar gre - kot je razvidno iz vsebine razlogov, ki so privedli do odločitve - nedvomno za pisno napako, kot je obrazložila tudi toženka v odgovoru na tožbo, ki na pravilnost odločitve ne vpliva.

25. V zadevi C-674/17 je Sodišče EU obrazložilo pojem ''odvzem'' v smislu člena 16 (1) Habitatne direktive na način, da vključuje tako ujetje kot ubitje osebkov zadevnih vrst, tako, da je to določbo mogoče načeloma uporabiti kot podlago za sprejetje odstopanj, ki se nanašajo zlasti na dovoljenje ubitja osebkov vrst iz Priloge IV, točka (a), k tej direktivi, ob spoštovanju v tej direktivi določenih posebnih pogojev (točka 32 obrazložitve).

26. Kot je SEU v tej zadevi6 pojasnilo, so v točkah od (a) do (d) prvega odstavka 16. člena Habitatne direktive za vsako od odstopanj, ki jih določajo, jasno opredeljeni želeni cilji, in sicer: (a) varstvo prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst in ohranjanje naravnih habitatov, (b) preprečitev resne škode, (c) interes zdravja ljudi in javne varnosti ali prevladujoč javni interes, (d) raziskovanje, izobraževanje, doseljevanje in ponovno naseljevanje. Drugače je v primeru točke (e) navedene določbe, saj ta ne določa natančno cilja zadevnega odstopanja. Hkrati je SEU v tej zadevi poudarilo, da se cilj odstopanja, ki temelji na (e) točki prvega odstavka 16. člena Habitatne direktive, načeloma ne more prekrivati s cilji odstopanj, ki temeljijo na točkah od (a) do (d) prvega odstavka 16. člena te direktive, tako da je lahko prva določba (to je (e) točka te določbe Habitatne direktive) podlaga za sprejetje odstopanja le v primerih, ko druge določbe (torej točke od (a) do (d) te določbe Habitatne direktive) niso upoštevne. Prav tako je pojasnilo, da (e) točka prvega odstavka 16. člena Habitatne direktive ne more biti splošna pravna podlaga za odobritev odstopanj od prvega odstavka 12. člena te direktive, saj bi se sicer drugim primerom iz prvega odstavka 16. člena te direktive in navedenemu sistemu strogega varstva odvzel njihov polni učinek. Ubitje osebkov je torej dopuščeno. Ali so bili za to izpolnjeni pogoji, kot to izhajajo iz Habitatne direktive oziroma Uredbe, se bo sodišče opredelilo v nadaljevanju.

_Presoja konkretnih okoliščin_

27. Toženka je svojo odločitev v izpodbijanem dovoljenju oprla na strokovno mnenje ZGS, ki se sklicuje na Ekspertizo in na njeno dopolnitev ter na ekspertno oceno ter študijo7. Med razloge, ki so narekovali sprejeto odločitev, tj. zmanjšanje populacije rjavega medveda v naravi, je toženka navedla povečanje vseh glavnih tipov konfliktov z medvedom: pogostost kriznih dogodkov z medvedom s posredovanjem intervencijske skupine, naraščanje skupnih konfliktov, izraženih s konfliktnim indeksom, ter naraščanje skupne škode na premoženju (zlasti na sadovnjakih, čebelnjakih, govedu in konjih).

28. Navedeno izhaja tudi iz Ekspertize (in Strokovnega mnenja za odvzem iz narave z odstrelom 230 osebkov rjavega medveda za obdobje do konca decembra 20238), v kateri je kot poglavitni tip konflikta navedeno pojavljanje medvedov v naseljih in vdori v naselja (49,4 %), nato škode na čebelnjakih (10 %), na drobnici (9,6 %), na sadnem drevju (7,2 %), govedu in konjih (4,8 %), lažni napadi na človeka (2,1 %)9. Glede na povedano gre tako za razloge, ki po presoji sodišča predstavljajo škodo za zdravje ljudi in njihovo varnost ter škodo na živini ter drugih vrstah premoženja in kot jih določata tudi točka (b) in (c ) 16. člena Habitatne direktive oziroma druga in tretja alineja prvega odstavka 7. člena Uredbe.

29. Kot je tudi sodišče že navedlo v I U 305/2022, prvi odstavek 16. člena Habitatne direktive po stališču iz sodbe C-342/05 ne zahteva, da mora pred sprejetjem ukrepov odstopanja nastati resna škoda. Zato za utemeljitev odstrela iz razlogov varovanja javne varnosti in preprečitve resne škode ni treba, da (že) nastane nevarnost ali resna škoda, temveč zadošča verjetnost nastanka resne škode, pri čemer mora biti ta velika, prav tako njen obseg. To pa je treba glede na Smernice o strogem varstvu živalskih vrst v interesu Skupnosti na podlagi Habitatne direktive dokazati z zadostnimi dokazi. Obstajati morajo torej zadostni dokazi, da je tveganje resne škode v veliki meri mogoče pripisati vrstam, na katere se nanaša odstopanje, in da obstaja velika verjetnost, da bi prišlo do resne škode, če ukrepi ne bi bili sprejeti, hkrati pa morajo pretekle izkušnje kazati na veliko verjetnost nastanka škode. Prav tako mora biti odstopanje usmerjeno v potrebni obseg tudi glede na posamezni osebek (npr. en problematični medved)10, torej koliko osebkov je treba odvzeti za dosego zasledovanega cilja. V združeni zadevi C-473/19 in C-474/19 je Sodišče EU namreč zavzelo stališče, da se državam članicam nalaga prepoved nekaterih dejanj, ki vplivajo na ''osebke'' živalskih vrst iz 12. člena Habitatne direktive.

30. Po izvedbi prej navedenih dokazov ter zaslišanju prič dr. A. A. in dr. C. C. sodišče sodi, da je izpodbijano dovoljenje pravilno in utemeljeno z razlogi po (b) in (c) točki prvega odstavka 16. člena Habitatne direktive oziroma drugi in tretji alineji prvega odstavka 7. člena Uredbe.

31. Sodišče v celoti sprejema prepričljive in strokovno podkrepljene izpovedbe obeh prič, ki se obe strokovno ukvarjata z rjavim medvedom. Dr. A. A. (doktor bioloških znanosti, specializacija gozdarstvo) je univerzitetni profesor na ..., kjer na Katedri za ... poučuje predmete: ..., vodi izbirne predmete na doktorskem študiju za metodologijo in je koordiniral Ekspertizo. Dr. C. C. je biolog, docent, zaposlen na ..., ki je pri izdelavi Ekspertize po lastnih navedbah sodeloval v manjšem delu glede ocene številčnosti medveda.

32. Glede ocene številčnosti populacije rjavega medveda v Sloveniji, ki jo toženka v izpodbijanem dovoljenju s sklicevanjem na Ekspertizo in njeno dopolnitev ocenjuje na okoli 1000 (spomladanska številčnost) (str. 10 obrazložitve), je dr. C. C. na naroku za glavno obravnavo 31. 8. 2023 izpovedal11, da je številčnost medveda ugotovljena na podlagi več metod. Ključna pri tem je metoda genetske ocene številčnosti, ki se je izvajala 2007 ter 2015 ter je v letošnjem letu v teku naslednja ocena. V letih med temi ocenami se uporablja metodologija v okviru projekta Life DinAlp Bear, s katero se modelira velikost populacije (z upoštevanjem lastnosti medvedov: biološke lastnosti, reprodukcijske lastnosti, vsakoletni odvzem), ki je umerjena z genetskimi ocenami številčnosti, ob tem se populacija spremlja še s štetjem na stalnih števnih mestih trikrat letno. V začetku leta 2023 je bil model ponovno zagnan in je bila ocena okrog 1.100 medvedov z intervalom zaupanja + - 200 medvedov (med 900 in 1.300 medvedov). Navedeno (da gre za oceno, izdelano na podlagi rezultatov več metod) je izpovedal tudi dr. A. A. na naroku za glavno obravnavo12, ki je še povedal, da gre populaciji rjavega medveda v Sloveniji biološko zelo dobro, z naraščanjem številčnosti in prostorske širitve zadnjih 60 let, kot tudi, da so ocene postavljene na podlagi pridobljenih znanj o vedenju populacije, ki se ne bo spreminjalo 2, 3 ali 5 let, podatki, ki jih je treba ažurirati, pa so ažurirani.

33. Napoved populacijske dinamike izhaja tudi iz Ekspertize - slike P1 na str. 7 - in je po njeni srednji oceni stanje populacije za leto 2020 okrog 1000, pri čemer so bile za to oceno uporabljene 4 metode za rekonstrukcijo populacijske dinamike na osnovi točkovnih ocen številčnosti populacije medveda v Sloveniji leta 2007 in 2015 ter podatkov o spolu in starosti vseh odvzetih medvedov (vsa evidentirana smrtnost) po letu 1998. Navedeno izhaja tudi iz Strokovnega mnenja z dne 15. 2. 2023, kjer je poleg prej podane ocene iz Ekspertize upoštevano tudi izvajanje ukrepa odvzema rjavega medveda iz narave v letih 2020, 2021 in 2022 (in o vplivih le-tega na doseganje ciljne populacije 800 medvedov, o čemer se bo sodišče izreklo v nadaljevanju). Sodišče tako ne sprejema ugovora, da ni mogoče sprejeti podatkov, ki temeljijo zgolj na empiričnem štetju medvedov iz leta 2015, saj slednje glede na zgoraj povedano nedvomno ne drži. Hkrati tudi ni mogoče slediti tožniku, da posledično niso ugotovljena vsa relevantna dejstva s tem v zvezi, ob tem, da sam tudi ne ponudi nasprotnega dokaza s tem v zvezi.

34. Glede vprašanja načina uravnavanja populacije rjavega medveda v Sloveniji oziroma glede vprašanja, kateri ukrepi so primerni oziroma učinkoviti, da ne bi prihajalo do konfliktov človeka z medvedom oziroma da bi bili ti še na sprejemljivi ravni, je toženka, sklicujoč se na Strokovno mnenje z dne 15. 2. 2023, to pa na ekspertizo, dopolnitev ekspertize ter ekspertno oceno in študijo, navedla, da so konflikti začeli nelinearno naraščati pri najvišji letni številčnosti populacije medveda od 630 do 700 osebkov ter da populacija medveda v Sloveniji, kljub velikim gostotam, ne kaže znakov samoregulacije, zato se pričakuje, da se bodo konflikti brez odvzema določenega števila medvedov iz populacije znatno povečevali, zaradi česar iz Ekspertize in njene dopolnitve izhaja, da je treba populacijo s sedanjih 1000 znižati na okoli 800 osebkov (pri čemer je v obeh primerih mišljena pomladanska številčnost), kar pomeni za 20 % zmanjšanje oziroma dosego številčnosti medveda, kakršna je bila v obdobju 2014-201613. Iz Strokovnega mnenja tudi izhaja, da je številčnost 700 osebkov populacije medveda v Sloveniji presegla leta 2012, zatem je še naraščala14. 35. Kot je izpovedal dr. A. A. na zaslišanju15, se določenih konfliktov (npr. pojavljanja medveda v naseljih) ne da uravnavati drugače kot z eliminacijo medveda. Pojasnil je, da je predvideni odstrel pripravljen tako, da bodo njegovi učinki čim večji, konfliktov čim manj, cilja se na medvede, ki so najbolj verjetno konfliktni (to so mlajši osebki, ki še iščejo nov prostor) na območjih, kjer je konfliktov največ (to pa so predeli, kjer živi največ ljudi). Kljub izvajanju neletalnih ukrepov je gostota konfliktov med človekom in medvedom naraščala, saj prostor postane dobrina.

36. Dr. C. C.je pojasnil16, da je po njegovem mnenju uravnavanje populacije mogoče le z odstrelom, saj medved v naših razmerah nima naravnih plenilcev in za razliko od volka in risa nima mehanizmov samoregulacije. Medved tudi ni teritorialna vrsta, se prostorsko ne izključuje. Šele če medvedom zmanjka hrane (nosilna kapaciteta okolja), se bo rast populacije ustavila, kar pa utegne biti znatno več, kot so ljudje pripravljeni ali sposobni tolerirati oziroma bi imeli že resne probleme z medvedi. Če bi prišlo do roba nosilne kapacitete okolja, bi imeli sestradane medvede, ki bi hodili po vaseh in iskali hrano, česar pa nimamo. Konflikti se lahko manjšajo tudi z ukrepi, ki se zelo intenzivno izvajajo. Po drugi strani je treba po njegovem mnenju delati tudi na sprejemanju medveda s strani človeka, saj če se bo to večalo ali če se bo medved prostorsko razširil, bo Slovenija lahko imela več medvedov, kar si želimo. V tem trenutku je glaven varstveni cilj sobivanje.

37. Hkrati podatki spisa, kot tudi izpovedi obeh zaslišanih prič, potrjujejo, da ostali neletalni ukrepi ne bo privedli do želenega cilja. Temu tožnik ugovarja na splošni, kot tudi na konkretni ravni.

38. Iz izpodbijanega dovoljenja izhaja, da druge možnosti odstranitve medveda (odlov in preselitev osebka na drugo mesto v naravi, sterilizacija in zadrževanje v ujetništvu) niso sprejemljive in zadovoljive možnosti: ali ker se večina preseljenih medvedov vrne na mesto odlova, ker odlov živih živali in njihovo zapiranje v ujetništvu ne bi imelo pozitivnega učinka, kot je tudi etično sporno ter v nasprotju z Uredbo, posledice kastracije živali so nepredvidljive in lahko škodujejo populaciji17. Vse to je konkretno predstavljeno v Strokovnem mnenju z dne 15. 2. 202318. Enako velja glede ukinitve krmišč, ki (kot izhaja iz Strokovnega mnenja z dne 15. 2. 2023, navedeno pa sta potrdili tudi obe zaslišani priči), kot rešitev ne vzdrži kritične presoje iz naslednjih razlogov: delež koruze (glavne hrane na krmiščih) se je zmanjševal v prehrani medvedov v obdobju zadnjih 15 let (1), če bi bile gostote medvedov res omejene s količino naravne hrane (in bi s tem na demografijo populacije res pomembno vplivala koruza), bi se moral delež naravne hrane v prehrani medveda v 20 letih od prve prehranske raziskave zmanjšati, delež hrane s krmišč pa povečati, vendar se je zgodilo ravno obratno (2), v povprečnem obrodju žira bukve (energetsko primerljiv vir s koruzo) je razpoložljivost žira za 3 velikostne razrede (tj. za 1000-krat) večja od razpoložljivosti koruze na krmiščih, kar pomeni, da je ta količina primerjalno gledano s količino naravne hrane zanemarljiva (3), medvedi kot prehranski oportunisti se spretno prilagajajo razpoložljivosti različnih prehranskih virov in lahko ob pomanjkanju enega vira brez težav preidejo na druge vire (4), visoke gostote medvedov v Sloveniji (višje kot v primerljivih okoljih) so posledica zgodovinskih dejavnikov in ne intenzivnega krmljenja (5), edini dostopni podatki o rodnosti in smrtnosti rjavega medveda v Evraziji v okolju primerljivem s Slovenijo, a brez krmljenja (Trentino), poročajo vrednosti, ki so enake našim v meji napake ocene (6).

39. Smiselno enako je izpovedal tudi dr. A. A. na naroku za glavno obravnavo, ki je kot zaključno tudi izpostavil, da če bi krmišča ukinili, bi bilo veliko preveč medvedov (300, 400, 500), s katerimi bi imeli težave19. Tudi dr. C. C. je izpovedal, da ni mogoče doseči takega učinka (uravnavanje populacije - op. sod.) drugače kot z odstrelom, torej ne z ukinitvijo krmišč in drugimi ukrepi20. Zato ne vzdrži očitek, da ni pojasnil v zvezi s krmišči. Na drugačno presojo tudi ne more vplivati poudarek iz javnega pisma nevladnih organizacij, da je povečanje številčnosti medveda in zgoščevanje populacije medveda posledica krmljenja rjavega medveda, kot tudi ne stališče iz sodbe, I U 2541/2018 (...da se številčnost pri strogo zaščitenih živalskih vrstah ne sme uravnavati z uvajanjem lova na podlagi prirasta, temveč je potrebno to urediti z zmanjševanjem krmišč...), saj očitno glede na zgoraj povzete strokovne analize, opravljene v tem postopku in kar sta potrdili tudi zaslišani priči, to ne drži. 40. Sodišče tudi ne sprejema navedb tožnika, da lov povečuje število osebkov (kot izhaja iz številnih strokovnih prispevkov, se vrsta zaradi grožnje izumrtja brani tako, da se rodi več živali in jih več tudi preživi21). S tem v zvezi je dr. A. A. na zaslišanju namreč izpovedal (in čemur sodišče sledi), da to pri medvedu ne vzdrži, da za to ni nobenih indicev, razen če to izvajaš dolgo časa, saj je potreben evolucijski čas. Dodal je še, da ima grizli nižjo rodnost od rjavih medvedov22. 41. V zvezi z drugimi ukrepi, ki se izvajajo (donacije in sofinanciranje nakupa kompletov visokih elektromrež in ograj ter pastirskih psov, razdeljeni so bili medvedovarni smetnjaki in kompostniki, subvencioniralo se je delo za varovanje čred pred velikimi zvermi, potekalo izobraževanje lastnikov za učinkovito zaščito domačih živali in čebelnjakov, itd.), je toženka pojasnila (in kot izhaja iz Ekspertize), da je z mnogimi ukrepi uspelo zmanjšati napade medveda na drobnico, večina tipov konfliktov (glede na njihovo naravo) je naraščala23. Pri teh navedbah se je toženka tudi oprla na Strokovno mnenje z dne 15. 2. 202324. Konkretno je tožnik uveljavljal kot alternativni ukrep še ultrazvočne odganjalce, za katere pa je dr. A. A. na naroku za glavno obravnavo izpovedal, da ne bi bili učinkoviti, ker se medvedje zelo hitro navadijo na hrup, če ta ni povezan z grožnjo, ob tem, da je medved ''hiperbrihtna žival''. Glede ostalih ukrepov (tožnik je konkretno vprašal glede kontracepcije, cepljenje živali) pa je še dodal, da se to ne izvaja v velikem obsegu, kot tudi, da če žival pohabiš, jo efektivno vzameš iz populacije25. Posamezni (izredni) odstreli pa pridejo v poštev le v primerih, ko medved npr. preganja človeka in ga je zato treba čim hitreje odstraniti, ker je nevaren, pri čemer je treba prej izvesti dokazni postopek - gre za 20, 30 primerov letno26. Dr. A. A. je še povedal, da je po njegovem mnenju odvzem iz narave z odstrelom dolgoročno ustrezen ukrep, zato so ga začeli tudi zagovarjati27. Upoštevajoč navedeno ni mogoče slediti tožniku, da toženka presoje pogoja neobstoja drugih možnosti ni opravila v skladu z evropskimi standardi in sodno prakso Sodišča EU28, kot tudi, da je treba zgolj povečati napore za učinkovitost neletalnih oziroma alternativnih ukrepov, saj ti očitno ne bi bili v zadostni meri učinkoviti.

42. Hkrati tudi ne vzdrži očitek o neučinkovitosti odstrela, ker je za dosego cilja (ciljne populacije 800 medvedov) odstrel treba podaljšati za 3 leta oziroma naj bi do ciljne populacije prišli šele leta 2028. Kot je pojasnil dr. A. A. na naroku za glavno obravnavo, je bil načrt pripravljen leta 2020, z njim je bilo predlagano enakomerno postopno zmanjšanje, ki bi bilo izvedeno v 3 letih, ampak se ga dvakrat ni izvajalo zaradi začasnih odločb sodišča (točno: začasnih odredb), nato pa je bila po sklepni razsodbi odločba že neveljavna, nato v enem letu ni bilo narejenega polovice odstrela. Po njegovem mnenju bo cilj dosežen leta 2027, takrat bi se odstrel znižal, glede na to, da rodnost v bistvu uravnava naravna smrtnost. To bi bilo (po današnjih podatkih) 150 medvedov letno. Vendar bo odstrel še vedno potreben, ''ker je populacija vitalna''29. Kot je dodatno še pojasnil, je bila številčnost določena po sliki 1030 (iz Strokovnega mnenja z dne 15. 2. 2023 - op. sod.). Na tej sliki so prikazani scenariji proporcionalnega stabilnega odvzema za dosego ciljne spomladanske številčnosti medveda31. 43. Upoštevajoč povzeta strokovna pojasnila obeh prič ter ocene učinka odstrela na zmanjšano raven konfliktov (kot izhaja iz Ekspertize, str. 73), po kateri naj bi se ti ob odstrelu 215 medvedov zmanjšali za 14 % na ravni države oziroma za 17 % na ravni lovišč, v katerih je odstrel predviden, sodišče ne more sprejeti tožbenega ugovora o nesorazmernosti oziroma neučinkovitosti ukrepa ter pritrjuje zaključku toženke, da cilja, ki ga želi doseči z izpodbijanim dovoljenjem, ni mogoče doseči samo z ostalimi neletalnimi ukrepi, ki se že intenzivno izvajajo, kar pomeni, da za dosego cilja ni druge zadovoljive možnosti.

44. Glede števila osebkov, določenih za odstrel, se toženka v dovoljenju sklicuje na Ekspertizo, iz katere izhaja predlog, da je treba populacijo s sedanjih okoli 1000 znižati na okoli 800 osebkov, in na strokovno mnenje ZGS32. 45. Iz Strokovnega mnenja z dne 15. 2. 2023 izhaja, da so rezultati ekspertize pokazali, da je treba za dosego cilja zmanjšanja številčnosti medveda odvzem/odstrel medveda v Sloveniji povečati preko pričakovanega priraščanja populacije (19 oziroma 16 % pomladanske številčnosti, tj. številčnosti po poleganju), pri čemer je od vseh oblik odvzema mogoče regulirati le odstrel, delno pa na dinamiko populacije vplivajo tudi drugi dejavniki smrtnosti, ki so v oceni potrebnega odvzema upoštevani33. Končni predlog ciljne številčnosti v konsenzu je bil previdnostno in konzervativno povečan na 800 osebkov (ob upoštevanju nelinearnega naraščanja konfliktov po preseganju populacije nad 700 osebkov)34. 46. Dr. A. A. je na naroku za glavno obravnavo izpovedal, da je 800 medvedov meja, po preseganju katere po vseh kazalnikih konflikti hitreje naraščajo. 800 je številka nosilne zmogljivosti prostora s prisotnostjo človeka. To je najvišja številka, ki si jo upajo zagovarjati v smislu sobivanja s človekom, hkrati pa zelo daleč od prenizke številčnosti. Gre za podatek, ki ga bo treba čez nekaj let ponovno pregledati, pri čemer upajo, da bo številka višja35. Iz Ekspertize tudi izhaja, da naj bi se ciljna številčnost 800 medvedov dosegla v treh letih (do 2023), iz Strokovnega mnenja z dne 15. 2. 2023 pa, da bodo ciljno spomladansko številčnost zaradi upočasnjene dinamike odstrela (predvsem v letih 2020 in 2021) v slovenskem delu populacije dosegli kasneje, v letu 202836. Dr. A. A. je tudi pojasnil, zakaj je prišlo do spremembe o časovnem dosegu ciljne populacije 800 osebkov (zaradi večje ciljne številke in modifikacije), s čimer so skušali doseči enak relativni vpliv odstrela po posameznih letih na populacijo37. 47. Iz izpodbijanega dovoljenja, ki se sklicuje na Strokovno mnenje z dne 15. 2. 2023, tudi izhaja, da je odvzem iz narave selektiven, ker so za njegov odvzem določena območja z velikimi gostotami medvedov in se pokrivajo tudi z območji, kjer so bili zabeleženi konflikti, ki jih medvedi povzročajo. Odvzem iz narave je višji na območjih večjih gostot in/ali z večjo jakostjo konfliktov. Hkrati je razporejen po masnih kategorijah, kar omogoča stabilno starostno in spolno strukturo populacije. Odvzem iz narave lažjih medvedov je najbolj podoben strukturi naravnih vzorcev smrtnosti v populacijah, v katere se ne posega38. Na sliki 11 v Strokovnem mnenju z dne 15. 2. 2023 so prikazani med drugim konfliktni indeks/km2 za obdobje januar 2019 - december 2022 (slika zgoraj desno), povprečni konfliktni indeks/km2 po upravljavskih bazenih, na podlagi katerega so na območjih največjih gostot medveda in konfliktov razdelili višino odstrela v upravljavskih bazenih, pri čemer krožci s številkami prikazujejo višino načrtovanega odstrela v posameznem upravljavskem bazenu (skupaj 230 osebkov). Glavni namen je zmanjšanje konfliktov na območjih najpogostejšega pojavljanja konfliktov prek znižanja lokalnih gostot medveda39. Zato ne drži očitek, da ni podatkov o konfliktih za zadnja tri leta v strokovnih podlagah, kot to ugovarja tožnik, ki se pri tem sklicuje na sliko 13 na str. 25 (kjer so res navedeni podatki o različnih tipov konfliktov za 2017-2019 - op. sod). Da bo z zmanjšanjem števila osebkov rjavi medved prišlo do zmanjšanja konfliktov, pa sta potrdili tudi zaslišani priči. 48. Zato tudi ne drži tožnikov očitek, da ni razvidno, da bi toženka preverjala učinke odvzema 234 medvedov v letu 2022 pred izdajo dovoljenja za odvzem za to leto (pri čemer je bil glede na lansko dovoljenje dovoljen odvzem 222 medvedov, ostalih 12 primerov smrtnosti je bilo iz drugih razlogov - op. sod.), oziroma, da rezultatov izvedenih odstrelov toženka ažurno ne spremlja in posledično ne upošteva pri izdaji dovoljenja.

49. Ob odsotnosti nasprotnih dokazov tudi sodišče sprejema kot prepričljivo utemeljitev (ob izkazani populaciji okrog 1000 medvedov in ciljni populaciji 800 medvedov) za odvzem 230 osebkov iz narave.

50. Glede vprašanja obsega konfliktov med medvedom in človekom ter glede njihove narave iz dovoljenja izhaja40, da so se v zadnjem desetletju povečevali vsi glavni tipi konfliktov z medvedom in dosegli maksimum 2019, ko je bila največja tudi njegova številčnost, pri čemer je največ evidentiranih konfliktov evidentiranih na ''novo zapolnjenih'' območjih, kjer so se gostote medveda močno povečale in so razmeroma gosto poseljena s strani človeka. Naraščale so skupne škode na premoženju (zlasti na sadovnjakih, čebelnjakih, govedu in konjih), naraščala je pogostnost kriznih dogodkov z medvedom s posredovanjem intervencijske skupine, naraščali so skupni konflikti, izraženi s konfliktnim indeksom. Statistične analize kažejo, da so se vsi konfliktni tipi povečevali z naraščanjem številčnosti medveda. Ob povečanju številčnosti populacije medveda za 100 osebkov so se letne škode po medvedu v povprečju povečale za 16 %, letno število posredovanj z intervencijsko skupino zaradi kriznih dogodkov z medvedom za 14 %, skupni konfliktni indeks (vključno s škodo na drobnici) za 4 % in indeks vseh konfliktov (brez upoštevanja škode na drobnici) za 10 %. Iz obrazložitve dalje izhaja, da je bilo v Ekspertizi ugotovljeno še, da se konflikte z medvedom beleži na velikem delu območja njegove stalne razširjenosti in tudi na delih območja, kjer je prisoten le občasno in/ali v zelo nizkih gostotah. Vendar so konflikti večji predvsem v območjih, kjer so se gostote medveda močneje povečale v preteklem desetletju (med Cerknico, Ložem, Ribnico, Vidmom in Grosupljem; južni obronki Ljubljanskega barja in samo Barje, zahodno od snežniškega območja ob Čičariji) in so bolj poseljene s strani človeka. Okoli 35 % vseh konfliktov se zgodi na 320 km2 ozemlja Slovenije (kjer je 162 naselij), 65 % na 1.111 km2 (400 naselij) in 95 % na 1.900 km2 (1.170 naselij). Za velik del območij s povečanimi konflikti je značilno, da se stikajo z velikimi/večjimi gozdnimi masivi, v katerih so bile gostote medveda tudi v obdobju pred 10 leti velike. Lokalna intenziteta konfliktov (kartirana v mreži 3 x 3 km) skoraj premosorazmerno narašča z lokalnim povečanjem populacijskih gostot medveda v preteklem obdobju, poleg tega je značilno odvisna tudi od gostot medveda v okolici polmera približno 15 km. Ta polmer sovpada s polmerom individualnih območij aktivnosti medvedov v Sloveniji. V nadaljevanju obrazložitve dovoljenja toženka navaja, da iz Ekspertize izhaja tudi, da je z naraščanjem gostot umikanje medvedov od neposredne bližine naselij vse manj izrazito, kar je verjetno posledica izogibanja negativnim znotraj vrstnim interakcijam med medvedi oziroma posledica iskanja kompromisa subdominantnih medvedov med nevarnostjo kontakta s človekom oziroma z drugimi medvedi. Mlajši in odrasli medvedi lahko namreč ubijejo nesorodne mladiče (t.i. infanticizem). Vodeče medvedke (in tudi mladi medvedi nasploh) se v izogib tovrstne nevarnosti začasno ali trajno umikajo v (neposredno) bližino ali na sam rob naselij, kjer se počutijo varnejše. Prav te kategorije medvedov najpogosteje povzročajo konflikte.

51. Navedeno izhaja še iz Strokovnega mnenja z dne 15. 2. 202341, kjer so (kot že zgoraj navedeno) prikazane povprečne gostote konfliktov z medvedom po skupinah lovišč (konfliktni indeks/km2, med drugim za obdobje januar 2019 - december 2022) in načrtovana intenziteta odstrela na 100 km2 po upravljavskih bazenih s porazdelitvijo načrtovanega odstrela po upravljavskih bazenih. Tožbeni ugovor, da ta del iz izpodbijanega dovoljenja ni ustrezno obrazložen oziroma, da ustrezne analize niso bile opravljene za lansko leto, tako ne vzdrži. 52. V zvezi z vrstami konfliktov je dr. A. A. izpovedal, da se konflikti pojavljajo, ko medved išče hrano ali prostor. Gre za različne vrste konfliktov: od pojavljanja medveda na koruznih poljih do medveda v naseljih, do preganjanj človeka, lažni napadi na človeka, napadi na živali, čebelnjake42. 53. Tožnik s tem v zvezi uvodoma ugovarja, da v Uredbi konflikt ni opredeljen kot razlog za odvzem, saj tega pojma Uredba ne vsebuje in ne definira, tudi iz ekspertize pomen pojma ne izhaja. Sodišče pritrjuje tožniku, da besede konflikt Uredba ne vsebuje, hkrati tudi ni mogoče pritrditi razlagi, da so bili ''konflikti'' razlog za sprejetje dovoljenja, saj to ne drži. Razlog za odločitev je bila preprečitev resne škode na premoženju (kot konkretno opredeljena v drugi alineji prvega odstavka 7. člena Uredbe) in zagotavljanje zdravja in varnosti ljudi (kot opredeljeno v tretji alineji prvega odstavka 7. člena Uredbe). In do teh zaključkov, ki so bili podlaga za izpodbijano dovoljenje, je toženka prišla z ugotavljanjem vrste in obsega konfliktov, ki povzročajo oziroma ki bi lahko povzročili resno škodo na premoženju ali so oziroma bi bili lahko nevarni za zdravje in varnost ljudi.

54. V zvezi z metodo ponderiranega združevanja konfliktov je toženka v odgovoru na tožbo navedla, da je metoda ponderiranega združevanja konfliktov v enoten kazalnik nastala v mednarodnem projektu Life DinAlpBear, v sodelovanju z domačimi in tujimi raziskovalci medveda v Evropi, z namenom, da se z upoštevanjem ekspertno določene ''teže'' posameznim konfliktom omogoči združevanje vseh oblik konfliktov v enoten numerični kazalnik, s katerim je mogoče objektivno spremljati dinamiko konfliktov z medvedom v prostoru in času.

55. Dr. A. A. je s tem v zvezi še izpovedal, da so se za to metodo odločili zaradi možnosti zlorab v primeru spremljanja posameznega konflikta ali skupine konfliktov. Zato so postavili ponderje k konfliktom - če je nekaj nepomembnega, ima majhno težo, in če je nekaj zelo pomembnega (življenje ljudi, oziroma če npr. medved nekoga pohabi), je to najhujše, kar se lahko zgodi. Torej vse konflikte, ki nastopajo in jih je res veliko, se da v homogene skupine in obteži s tem in potem vidiš, kaj se z medvedom v času in prostoru dogaja43. Sodišče zato ne sprejema ugovora tožnika, da ta metoda v tem primeru sploh ne bi smela biti uporabljena, ker je ne določa noben relevantni predpis, saj gre za na stroki utemeljeno metodo. Hkrati iz enakega razloga tudi ne pritrjuje tožniku o delitvi konfliktov na dve skupini (škoda na premoženju in nevarnost za ljudi).

56. Tožnik tudi ugovarja, da bi bilo treba obstoj resne škode prikazati v absolutnih številkah in ne relativnih, kot to izhaja iz izpodbijanega dovoljenja. Dr. A. A. je s tem v zvezi na zaslišanju izpovedal, da je prikaz v relativnih deležih bolj smiseln z vidika varstvene biologije, npr. če je delež osebkov manjši od rodnosti, bo populacija še naraščala, če je večji, bo padala. Enako so relativni deleži pomembni za ukrepe44. Sodišče sprejema prepričljivo razlago dr. A. A..

57. Tožnik je še opozoril na članek v časopisu ... z dne 13. 4. 2023 (A8). Po njegovem mnenju ta članek izkazuje zmanjšanje konfliktov v letu 2022 v primerjavi z letom 2021. Sodišče ugotavlja, da članek vsebuje graf (na katerega se sklicuje tudi tožnik), iz katerega je razvidna škoda, ki so jo povzročili medvedi. Kot je pravilno opozoril tožnik, se je število dogodkov v letu 2022 bistveno znižalo v primerjavi z letom poprej: število škodnih dogodkov v letu 2021 je 503, v letu 2022 pa samo 318; izplačana odškodnina se je v letu 2022 znižala na 72.80,00 EUR, s predhodnega leta 2021, ko je znašala 205.600,00 EUR. Dr. A. A. je na naroku za glavno obravnavo izpovedal, da podatki za leto 2021 za skupno vsoto izplačanih škod še niso narejeni, da je odprtih še par primerov in je bila višina izplačanih vsot najvišja po letu 2012 v 2021. Za leto 2022 analiza še ni narejena in podatki očitno še niso bili čisto zaključeni. V zvezi s škodnimi dogodki je povedal, da se podatke tekoče zbira, vendar z določeno zakasnitvijo45. 58. Sodišče glede na izvedene dokaze zaključuje, da je toženka upoštevala obseg konfliktov, da je konflikte ponderirala glede na njihovo težo, upoštevani sta bili tudi narava in teža konfliktov. Vsi prej navedeni konflikti po presoji sodišča predstavljajo v bodoče grozečo resno škodo za varnost ljudi (in zdravje) (kot npr. pojavljanje medveda v naseljih oziroma njihovi neposredni bližini in s tem povezani konflikti), kot tudi resno škodo na živini oziroma premoženju. Očitek, da je cilj dovoljenja trofejni lov, tako ne vzdrži sodne presoje. Sodišče tudi sodi, da je izkazana vzročna zveza med preprečitvijo resne škode v smislu člena 16(1)(b) Habitatne direktive in odvzemom 230 osebkov rjavi medved iz narave, kot tudi, da so izkazani razlogi za odvzem po drugi in tretji alineji prvega odstavka 7. člena Uredbe.

59. Glede vprašanja vzdrževanja ugodnega stanja populacije rjavega medveda v Sloveniji je toženka navedla, da podatki spremljanja stanja populacije medveda v Sloveniji kažejo, da je populacija v ugodnem stanju ohranjenosti s trendom izboljšanja, pri čemer navaja podatke o ocenjeni populaciji od 2012 dalje. Pove še, da ocena številčnosti populacije temelji na štirih pristopih, kot izhajajo iz Strokovnega mnenja z dne 15. 2. 2023 in Ekspertize, pri čemer pojasnjuje, da predlagan odvzem 230 medvedov, kljub manjši zanesljivosti ocene populacije, ne more poslabšati ugodnega ohranitvenega stanja populacije46. Tožnikov ugovor, da ta pogoj (tj. da odvzem ne bo škodoval ugodnemu stanju populacije) ni obrazložen, tako ni utemeljen. Hkrati sodišče ocenjuje, da je bil obseg ciljne populacije določen ob upoštevanju evropskega prava47 in sodne prakse48, saj iz povzetih navedb izhaja, da je obseg odvzema iz narave določen objektivno, ob upoštevanju stanja populacije in njenem ohranjanju ter tako v višini obsega, ki je potreben za rešitev težave.

60. Zgoraj povzetim zaključkom toženke je pritrdil tudi dr. A. A. na zaslišanju, ko je pojasnil, da gre vrsti biološko zelo dobro oziroma odlično po vseh kriterijih49, pri čemer nameravani odstrel ne bo vplival na relativno rodnost, absolutno gledano bodo mogoče čez 50.000 let imele medvedke nekaj dodatno večjo rodnost50. Tudi dr. C. C. je povedal, da je naša populacija medvedov del večje dinarske skupinske populacije, ki je viabilna, posledično odstrel ne bo ogrozil v kakršnikoli obliki varstvenega stanja medveda pri nas. Povedal je še, da so ukrepi ključni. Z njegovega vidika, kot varstvenega biologa, je sicer cilj imeti čim več medvedov, vendar v omejitvah, da to še omogoča sobivanje z ljudmi. Glaven varstveni cilj je sobivanje, ob tem, da populacija ostane čim večja, da to še zagotavlja51. 61. Glede na to, da tožnik nasprotnih dokazov ni predložil, niti ponudil, sodišče sodi, da bo ugodno stanje populacije ohranjeno tudi po predvidenem odvzemu iz narave, in ocenjuje, da je toženka s tem sledila tudi načelu previdnosti.

62. Kot zaključno sodišče zato ne bo postavilo predhodnega vprašanja Sodišču EU, ker je po presoji sodišča toženka pogoje in dokazne standarde glede odvzema zaščitene živalske vrste iz narave interpretirala v skladu z evropskim pravom.

_Presoja ostalih ugovorov_

63. Tožnik ugovarja tudi napačni uporabi materialnega prava, ker izpodbijano dovoljenje ne vsebuje podatkov iz četrtega odstavka 7. člena Uredbe (v 1. točki izreka je navedeno: ''Upravljavcem lovišč, navedenih v drugem stolpcu tabele...''), posledično je s tem podana absolutno bistvena kršitev določb postopka, točno 213. člena ZUP. Toženka je temu ugovoru nasprotovala in se pri tem sklicevala na Uredbo ter ZDLov-1. 64. Po četrtem odstavku 7. člena Uredbe mora dovoljenje iz prvega odstavka tega člena (za kar v tem primeru gre - op. sod.) vsebovati: - ime in priimek fizične osebe ali firmo pravne osebe, ki bo izvršila poškodovanje, zastrupitev, usmrtitev, odvzem iz narave, ujetje ali vznemirjanje, ter rojstni datum fizične osebe in njeno stalno ali začasno prebivališče ali sedež pravne osebe ter ime in priimek odgovorne osebe, in če je to potrebno, vseh izvrševalcev ravnanja, če ravnanja izvršuje več oseb. Namen citirane določbe je torej v jasni določitvi izvrševalcev ravnanja, dovoljenega z aktom, izdanim na tej podlagi.

65. Peti odstavek istega člena Uredbe nadalje določa, da se živali iz razreda sesalcev (kamor sodi rjavi medved - op. sod.), ptic in rib iz prvega odstavka tega člena sme poškodovati, zastrupiti, usmrtiti, odvzeti iz narave, ujeti ali vznemirjati na podlagi tega člena samo na način, ki je v skladu s predpisi, ki urejajo lov in ribolov.

66. Tak predpis je med drugim ZDLov-1. 18. in 19. člen opredeljujeta javno službo (za področje divjadi), med katere sodi tudi zagotavljanje izvajanja operativnih aktivnosti ter ukrepov s področja ohranjanja in varstva ter usmerjanja razvoja populacij divjadi in njihovega življenjskega okolja (7. točka 19. člena). 21. člen določa naloge lovskih organizacij, tj. upravljavcev lovišč in lovišč s posebnim namenom, ki pod pogoji javne službe opravljajo naloge s področja trajnostnega gospodarjenja z divjadjo. Po drugem odstavku 24. člena ZDLov-1 z divjadjo v loviščih trajnostjo gospodarijo lovske družine; za trajnostno gospodarjenje z divjadjo v lovišču se podeli koncesija in določi upravljavca na podlagi javnega razpisa. Koncesionar je lovska družina, ki trajnostno gospodari z divjadjo (drugi odstavek 25. člena ZDLov-1). Podlaga za podelitev koncesije za trajnostjo gospodarjenje z divjadjo je koncesijski akt, ki ga izda Vlada (26. a člen), medsebojna razmerja v zvezi z izvrševanjem koncesije pa uredita koncedent in koncesionar s koncesijsko pogodbo (27. člen).

67. Iz povzetih določb je tako tudi po presoji sodišča jasno določeno, kdo je oziroma kdo je lahko izvajalec odvzema iz narave in sicer je to upravljavec posameznega lovišča, ki je kot tak izbran na podlagi javnega razpisa za posamezno območje lovišča in konkretno opredeljen v koncesijskem aktu (izdanem, sledeč rezultatu javnega razpisa), zato pa v izpodbijanem dovoljenju zadošča navedba upravljavca lovišča po posameznih območjih, navedenih v drugem stolpcu tabele. Ob tem sodišče še dodaja, da podatki spisa kažejo, da so v bili v postopek pred izdajo izpodbijanega dovoljenja vabljeni vsi upravljavci lovišč, na katerih je bil predlagan ukrep odvzema iz narave (tj. posamezne lovske družine oziroma Območna združenja upravljavcev lovišč na teh območjih), izpodbijano dovoljenje jim je bilo tudi vročeno. Ugovor napačne uporabe materialnega prava zato ni podan, s tem pa tudi ne vzdrži očitek o absolutni bistveni kršitvi določb postopka. 213. člen ZUP med drugim predpisuje, da mora biti izrek kratek in določen. Drži, da ni določen v tem delu, je pa nedvomno določljiv. Četudi bi sodišče štelo, da je kršitev določb postopka v tem delu podana, gre za relativno kršitev, ki na zakonitost in pravilnost odločitve ne vpliva.

68. Tožnik ugovarja nedoločnosti izreka zaradi dikcije ''dovoli se'' glede na (po njegovem mnenju) dve možni interpretaciji le-te. Sodišče tudi tega očitka ne sprejema. V 1. točki izreka izpodbijanega dovoljenja je navedeno: ''Upravljavcem lovišč, navedenih v drugem stolpu tabele, se dovoli odvzem iz narave....''. Glede na v prejšnjih točkah obrazložitve opredeljene naloge, ki jih lovske organizacije opravljajo kot javno službo v okviru trajnostnega gospodarjenja z divjadjo, je nedvoumno, da je s tem upravljavcem lovišč (na navedenih območjih) naloženo, da morajo52 izvršiti navedeno dejanje.

69. Tožnik tudi ugovarja, da Uredba ne pozna besedne zveze ''odvzem iz narave z odstrelom''. Sodišče pritrjuje tožniku, da takšne besedne zveze Uredba res ne pozna, nedvomno pa je predpisano, da se (po že citiranem prvem odstavku 7. člena Uredbe) dovoli ''odvzem iz narave''. Način ''odvzema iz narave'' pa je določen v v skladu s predpisi, ki urejajo lov in ribolov (peti odstavek 7. člena Uredbe) (43. člen in nadaljnji ZDLov-1), tj. z odstrelom. Zato tudi ne vzdrži nadaljnji očitek, da za odvzem medveda iz narave uporaba ZDLov-1 ni dopustna. Hkrati sodišče pri tem ponovno opozarja na sodbo Sodišča EU C-674/17 in razlago Sodišča EU o pojmu ''odvzem'' v smislu člena 16 (1) Habitatne direktive, ki vključuje tako ujetje kot ubitje osebkov zadevnih vrst. 70. Sodišče se tudi ne strinja s tožnikom, da je izpodbijano dovoljenje pomanjkljivo, ker ne vsebuje podatkov iz 22. in nadaljnjih členov Uredbe. V prvem odstavku 22. člena Uredbe je določeno, kako se zagotavlja ugodno stanje habitatov živalskih vrst iz poglavja A priloge 2 in poglavja A priloge 6. Rjavi medved (ursus arctos) je naveden v poglavju A priloga 1. Te določbe tako za to živalsko vrsto ne veljajo. Kateri podatki iz nadaljnjih členov Uredbe naj v izpodbijanem dovoljenju še ne bi bili vsebovani, pa tožnik niti ne konkretizira, zato preizkus očitkov ni mogoč.

71. Tudi zatrjevana kršitev določb postopka, ob zgoraj povedane razloge odločitve, ni podana. Obrazložitev je v zadostni meri utemeljena in izčrpna, vsebuje vse relevantne razloge in okoliščine, ki so pomembne za odločbo. Do kršitve 214. člena ZUP, posledično kršitve 6. člena EKČP in 25. člena Ustave RS zato ni prišlo.

72. Sodišče je glede na navedeno tožbo zavrnilo, ker je ugotovilo, da je bil postopek pred izdajo izpodbijane odločitve pravilen in zakonit, odločitev pa je pravilna in na zakonu utemeljena (prvi odstavek 63. člena ZUS-1).

73. Sodišče je o zadevi odločilo na podlagi opravljene glavne obravnave (51. člen ZUS-1).

**K II. točki izreka:**

74. Odločitev o zavrnitvi stroškovnega zahtevka tožnika temelji na četrtem odstavku 25. člena ZUS-1, po katerem v primeru, če sodišče tožbo zavrne, trpi vsaka stranka svoje stroške postopka.

75. Ker ZUS-1 nima posebnih določb v zvezi s povrnitvijo stroškov strank z interesom, je treba uporabiti določbe Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1. 76. Po prvem odstavku 154. člena ZPP, mora stranka, ki v pravdi ne uspe, nasprotni stranki in njenemu intervenientu povrniti stroške. Pri odločanju o tem, kateri stroški naj se povrnejo stranki, upošteva sodišče samo tiste stroške, ki so bili potrebni za pravdo; o tem, kateri stroški so bili potrebni in koliko znašajo, odloči sodišče po skrbni presoji vseh okoliščin (prvi odstavek 155. člena ZPP). Stranka z interesom je sodišču posredovala vlogo, v kateri je prerekala tožbene navedbe, se strinjala z izpodbijano odločbo in predlagala zavrnitev tožbe. Glede na povedano sodišče ocenjuje, da njene navedbe niso pripomogle k rešitvi zadeve, posledično zato stroški, ki jih priglaša, niso bili potrebni.

1 Dopis, št. LZS/194 z dne 6. 7. 2023; 2 Predlagane dokaze, za katere misli, da niso pomembni za odločbo, senat zavrne in navede v sklepu, zakaj jih je zavrnil. 3 Četrti odstavek 125. a člena ZPP; 4 Npr. sodba SEU C-106/89; 5 Ta v prvem odstavku določa, da je prepovedano zavestno poškodovati, zastrupiti, usmrtiti ali odvzeti iz narave, loviti, ujeti ali vznemirjati živali živalskih vrst iz poglavja A priloge 1 te uredbe. 6 Glej tč. 34 - 37. 7 Glej: str. 9 dovoljenja; 8 Str. 4 in 5 Strokovnega mnenja z dne 15. 2. 2023; 9 Glej: str. 9 in 97 Ekspertize; 10 Smernice o strogem varstvu živalskih vrst v interesu skupnosti na podlagi Habitatne direktive št. C/2021 7301 final, tč. 3-24, 3-25 in 3-33. 11 Str. 18 prepisa zvočnega posnetka dela glavne obravnave; 12 Str. 2 prepisa zvočnega posnetka dela glavne obravnave; 13 Str. 10 dovoljenja; 14 Str. 9 Strokovnega mnenja z dne 15. 2. 2023; 15 Str. 5 in 6 prepisa zvočnega posnetka dela glavne obravnave; 16 Str. 19 prepisa zvočnega posnetka dela glavne obravnave; 17 Str. 11 dovoljenja; 18 Str. 21 in dalje Strokovnega mnenja z dne 15. 2. 2023; 19 Str. 3, 6-8 prepisa zvočnega posnetka dela glavne obravnave; 20 Str. 19 predpisa zvočnega posnetka dela glavne obravnave; 21 Revija Lovec št. 1/2007, letnik LXL, članek Coorelation of reduction in nuisance black bear complaints with implementation of (a) a hunt vs. (b) non-violent program, članek iz revije Freieheit fuer Tiere, št. 4/2022. 22 Str. 15, 16 prepisa zvočnega posnetka dela glavne obravnave; 23 Str. 12 dovoljenja; 24 Str. 23, 24 Strokovnega mnenja z dne 15. 2. 2023; 25 Str. 16 prepisa zvočnega posnetka dela glavne obravnave; 26 Str. 9 prepisa zvočnega posnetka dela glavne obravnave; 27 Str. 10 prepisa zvočnega posnetka dela glavne obravnave; 28 Sodbi C-342/05 in C-182/02; 29 Str. 15 prepisa zvočnega posnetka dela glavne obravnave; 30 Str. 17 prepisa zvočnega posnetka dela glavne obravnave; 31 Str. 12 Strokovnega mnenja z dne 15. 2. 2023; 32 Str. 10 dovoljenja; 33 Str. 10 spodaj; 34 Str. 9 spodaj, 10 zgoraj; 35 Str. 8 prepisa zvočnega posnetka dela glavne obravnave; 36 Str. 11, 13 Strokovnega mnenja z dne 15. 2. 2023; 37 Str. 14 prepisa zvočnega posnetka dela glavne obravnave, 38 Str. 10,11 dovoljenja; 39 Str. 15 Strokovnega mnenja z dne 15. 2. 2023; 40 Str. 9 dovoljenja; 41 Slika 11, str. 15 in slika 12, str. 16 Strokovnega mnenja z dne 15. 2. 2023; 42 Str. 4 prepisa zvočnega posnetka dela glavne obravnave; 43 Str. 5 prepisa zvočnega posnetka glavne obravnave; 44 Str. 6 prepisa zvočnega posnetka glavne obravnave; 45 Str. 11 prepisa zvočnega posnetka dela glavnega obravnave; 46 Str. 13 dovoljenja; 47 Smernice o strogem varstvu živalskih vrst v interesu Skupnosti na podlagi direktive o habitatih; 48 Npr. C-10/96, C-508/04; 49 Str. 2, 3 prepisa zvočnega posnetka dela glavne obravnave; 50 Str. 9 predpisa zvočnega posnetka dela glavne obravnave; 51 Str. 19, 20 prepisa zvočnega posnetka dela glavne obravnave. 52 Podčrtano s strani sodišča;