Jedro

Upravno sodišče je izvedbo dokaza z izvedencem zavrnilo na glavni obravnavi in svojo odločitev tudi obrazložilo, predlagatelj pa temu takrat ni ugovarjal. Ob tem predlagatelj ne navaja okoliščin, ki bi mu preprečevale, da bi zatrjevano kršitev uveljavljal takoj, ko je to bilo mogoče, torej prav na glavni obravnavi. Po presoji Vrhovnega sodišča je zato predlagatelj glede uveljavljanja te procesne kršitve (kršitve pravice do izvedbe dokazov) prekludiran (prvi odstavek 286.b člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1). Zato tudi v primeru, če bi se Vrhovno sodišče v (hipotetično dopuščeni) reviziji načeloma strinjalo s predlagateljem o nujnosti postavitve izvedenca, to ne bi moglo pripeljati do predlagateljevega uspeha v revizijskem postopku, saj uveljavljanje procesne kršitve, glede katere je revident prekludiran, lahko pripelje le do zavrnitve revizije. Predlagatelj tako za prvo zastavljeno vprašanje nima pravnega interesa, predlog glede tega vprašanja pa ni dovoljen.

Izrek

I. Predlog se zavrže. II. Tožeča stranka sama nosi stroške tega postopka.

Obrazložitev

1. Upravno sodišče Republike Slovenije (v nadaljevanju Upravno sodišče) je na podlagi 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) zavrnilo tožbo, vloženo zoper dovoljenje št. 35606-93/2022-2550-90 z dne 13. 4. 2023, s katerim je Ministrstvo za naravne vire in prostor upravljavcem lovišč dovolilo odvzem iz narave z odstrelom 230 osebkov vrste rjavi medved ter v tabeli, ki je del izreka, določilo število in masne kategorije osebkov odstrela po posameznih območjih in način njihovega odvzema iz narave.

2. V obrazložitvi je navedlo, da je izpodbijano dovoljenje pravilno in utemeljeno z razlogi po točkah (b) in (c) prvega odstavka 16. člena Direktive Sveta 92/43/EGS z dne 21. 5. 1992 (Habitatna direktiva) oz. po drugi in tretji alineji prvega odstavka 7. člena Uredbe o dopolnitvah Uredbe o zavarovanih prostoživečih živalskih vrstah (Uredba). Upoštevajoč prepričljive in strokovno podkrepljene izpovedi obeh prič, ki se strokovno ukvarjata z rjavim medvedom, pritrjuje toženki, da se znižanje konfliktov med medvedi in človekom na sprejemljivo raven ne more doseči samo z neletalnimi ukrepi, ki se že intenzivno izvajajo, in da za dosego cilja ni druge možnosti kot reguliranje gostote populacije. Zato je ukrep ocenilo kot učinkovit in sorazmeren. Kot utemeljeno je ocenilo tudi število osebkov, predvidenih za odstrel, in glede na izvedene dokaze presodilo, da dovoljeni odstrel 230 osebkov rjavega medveda ne bo škodoval vzdrževanju ugodnega stanja ohranjanja njegove populacije v Sloveniji.

3. Tožnik (v nadaljevanju predlagatelj) je vložil predlog za dopustitev revizije po 367.b členu Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1, v tem predlogu pa je Vrhovnemu sodišču predlagal, naj dopusti revizijo zaradi dveh pomembnih pravnih vprašanj.

**K I. točki izreka**

4. Predlog za dopustitev revizije ni dovoljen.

5. V skladu s četrtim odstavkom 367.b člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 mora stranka v predlogu za dopustitev revizije natančno in konkretno navesti sporno pravno vprašanje in pravno pravilo, ki naj bi bilo prekršeno, okoliščine, ki kažejo na njegovo pomembnost, ter na kratko obrazložiti, zakaj je sodišče prve stopnje to vprašanje rešilo nezakonito. Zatrjevane kršitve postopka mora predlagatelj opisati natančno in konkretno, na enak način pa mora izkazati tudi obstoj sodne prakse Vrhovnega sodišča, od katere naj bi odločitev odstopala, oziroma neenotnost sodne prakse. V nasprotnem primeru se predlog za dopustitev revizije zavrže (šesti odstavek istega člena).

6. V okviru prvega zastavljenega vprašanja predlagatelj sprašuje, ali je prišlo do absolutne bistvene kršitve določb postopka (14. točka drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s tretjim odstavkom 75. člena ZUS-1), ker je sodišče odločitev o materialnopravnih vprašanjih oprlo izključno na listine v spisu ter izpovedi strokovnih prič, ni pa izvedlo dokaza z izvedencem. Predlagatelj trdi, da gre pri ugotavljanju utemeljenosti ukrepa odvzema rjavega medveda iz narave z odstrelom za taka strokovna vprašanja, ki bi jih lahko sodišče presojalo le s pomočjo dokaza z izvedencem. Ker Upravno sodišče tega ni storilo, sodba nima razlogov. Predlagatelj torej s tem vprašanjem napada le pravilnost zavrnitve dokaznega predloga za postavitev izvedenca.

7. Iz razlogov izpodbijane sodbe (18. tč. obrazložitve) in zapisnika o glavni obravnavi z dne 31. 8. 2023, ki je priložen predlogu za dopustitev revizije, izhaja, da je Upravno sodišče izvedbo dokaza z izvedencem zavrnilo na glavni obravnavi in svojo odločitev tudi obrazložilo, predlagatelj pa temu takrat ni ugovarjal. Ob tem predlagatelj ne navaja okoliščin, ki bi mu preprečevale, da bi zatrjevano kršitev uveljavljal takoj, ko je to bilo mogoče, torej prav na glavni obravnavi. Po presoji Vrhovnega sodišča je zato predlagatelj glede uveljavljanja te procesne kršitve (kršitve pravice do izvedbe dokazov) prekludiran (prvi odstavek 286.b člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1).1 Zato tudi v primeru, če bi se Vrhovno sodišče v (hipotetično dopuščeni) reviziji načeloma strinjalo s predlagateljem o nujnosti postavitve izvedenca, to ne bi moglo pripeljati do predlagateljevega uspeha v revizijskem postopku, saj uveljavljanje procesne kršitve, glede katere je revident prekludiran, lahko pripelje le do zavrnitve revizije.

8. Ker glede na navedeno predlagatelj za prvo zastavljeno vprašanje nima pravnega interesa, predlog glede tega vprašanja ni dovoljen, zaradi česar ga je Vrhovno sodišče ob smiselni uporabi 377. člena ZPP v zvezi z drugim odstavkom 374. člena ZPP in prvim odstavkom 22. člena ZUS-1, zavrglo.

9. Predlog za dopustitev revizije pa ni dovoljen niti v zvezi z drugim zastavljenim vprašanjem, s katerim predlagatelj sprašuje, ali je sodišče zaradi pomanjkljivosti ter kontradiktornosti v razlogih sodbe v zvezi s temeljnimi ugovori tožeče stranke v smeri neizpolnjenosti zakonskih pogojev za uporabo izjeme po 2. in 3. alineje prvega odstavka 7. člena Uredbe o zavarovanih prosto živečih živalskih vrstah kršilo standard obrazloženosti sodne odločbe in s tem storilo absolutno bistveno kršitev pravil postopka v upravnem sporu (14. točka drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s tretjim odstavkom 75. člena ZUS-1) in kršilo predlagateljevo pravico iz 22. člena Ustave.

10. Predlagatelj v zvezi s tem vprašanjem Upravnemu sodišču očita, da se ni opredelilo do vseh bistvenih navedb glede obstoja in preprečitve resne škode, ogroženosti ter zagotavljanja zdravja in varnosti ljudi, odsotnosti druge zadovoljive možnosti ter glede tega, ali predvidena ravnanja škodujejo ohranitvi ugodnega stanja populacije. Trdi, da izpodbijana sodba ne dosega standarda obrazloženosti sodbe, kot ga enotno razlaga sodna praksa.

11. Iz navedenih predlagateljevih očitkov po presoji Vrhovnega sodišča povsem nedvoumno izhaja, da ti očitki oziroma zastavljeno vprašanje pomenijo izključno nasprotovanje dejanskim ugotovitvam Upravnega sodišča oziroma uveljavljanje razloga zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Ker to ni revizijski razlog (drugi odstavek 85. člena ZUS-1), tudi revizije iz tega razloga ni mogoče dopustiti. Predlagatelj prej navedenim zahtevam za dopustitev revizije po 367.b členu ZPP ne zadosti niti z zatrjevanim odstopom od sodne prakse (sklicuje se na zadeve X Ips 199/2015, X Ips 156/2017 in X Ips 401/2016), saj ne konkretizira, zakaj oziroma v čem naj bi obravnavana zadeva odstopala od navedenih.

**K II. točki izreka**

12. Tožnik je v predlogu zahteval tudi povrnitev stroškov predloga, vendar s predlogom ni uspel, zato sam nosi svoje stroške predloga (prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1).

1 Tudi Vrhovno sodišče na kršitve pravil postopka upravnega spora ne pazi po uradni dolžnosti (X Ips 251/2017 z dne 25. 4. 2018).