Jedro

Izvedensko poročilo, čeprav v zemljiški knjigi navedeno kot podlaga za odločitev glede vznemirjanja pri uporabi funkcionalnega zemljišča, ne upošteva odločitve sodišča iz prej izdane sodne odločbe. Zato ne more nadomestiti dogovora solastnikov glede uporabe funkcionalnega zemljišča. Spor med solastniki je zato treba rešiti v nepravdnem postopku.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožnikov zahtevek, da mu mora toženka dopustiti nemoteno souporabo dvorišča stanovanjske hiše v Ljubljani in zlasti nemoteno parkiranje osebnega avtomobila na parkirnem mestu pri prizidani garaži (v nadaljnjem besedilu: prizidek). Ugotovilo je, da sta solastnika prizidka toženka in njen mož, kar je bilo pravnomočno sodno ugotovljeno. Dostop do prizidka pa je funkcionalno zemljišče tega prizidka in z njim deli pravno usodo.

Sodišče druge stopnje je pritožbo tožnika zavrnilo. Ugotovilo je, da je na podlagi prodajne pogodbe z dne 15.2.1989 skupaj z J. Š. etažni lastnik mansardnega stanovanja v omenjeni hiši, prizidek pa je na podlagi sodbe opr. št. II Cp 787/89 last toženke in njenega moža. Tožnik kot etažni lastnik je tudi lastnik funkcionalnega zemljišča. Sredstvo za ureditev razmerij med solastniki je sporazum, sicer pa sodna odločba, ki nadomesti sporazum (112. člen Zakona o nepravdnem postopku - ZNP). Postavljeni zahtevek omejuje izvrševanje solastninske pravice drugega. Dogovora med solastniki ni, pogodba med tožnikom in Stanovanjsko zadrugo Š. pa ne ureja odnosov med solastniki.

Tožnik izpodbija to odločbo z revizijo iz razloga bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava in predlaga njeno spremembo ali razveljavitev. Ne strinja se z ugotovitvijo, da izvedensko poročilo z dne 20.3.1989 kot sestavni del pogodbe solastnikov s Stanovanjsko zadrugo Š. ne more nadomestiti dogovora med solastniki. S to pogodbo so bila urejena razmerja med solastniki. Če je v pravdi P 159/88 izgubil prizidek, ni izgubil parkirnega mesta. Edina sedaj veljavna delitev funkcionalnega zemljišča je tista, sprejeta z izvedenskim mnenjem kot sestavnim delom pogodbe o pridobitvi solastninskih deležev.

Na revizijo tožena stranka ni odgovorila, Državno tožilstvo Republike Slovenije, pa se o njej ni izjavilo.

Revizija ni utemeljena.

V čem naj bi bila podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka, revizija ne pove. Procesne kršitve, na kakršno pazi revizijsko sodišče po uradni dolžnosti, pa ni.

Materialno pravo je bilo pravilno uporabljeno. Revizija se sklicuje na izvedensko poročilo št. 57/13-89 D. Č. z dne 20.3.1989. Vendar tudi po prepričanju revizijskega sodišča to mnenje ne more biti podlaga za razsojo v tem sporu. Po eni strani namreč poročilo ne upošteva dejstva, ki je nastalo, preden je bilo poročilo sestavljeno. Z odločbo pritožbenega sodišča v pravdni zadevi P 159/88 (opr. št. II Cp 787/89 z dne 17.10.1989) tožeče stranke J. O. (pravnega prednika toženke, kar zadeva sporni prizidek) proti tožniku in njegovi ženi je bilo razsojeno, da je lastnik prizidka J. O. in da mora tožnik z ženo ta prostor izprazniti. Poročilo te okoliščine torej ni upoštevalo. Po drugi strani pa iz poročila sledi, da vsaki izmed treh garaž na par. št. 185/10 k.o... pripada pred njo dostopna rampa, torej tudi tu obravnavanemu prizidku, za katerega tožnik sam priznava, da je toženkin. Spričo opisanih okoliščin torej ne more biti to poročilo samo zase podlaga za rešitev nastalega spora glede dovozne rampe. Tako tudi ni mogoče pritrditi reviziji v delu, v katerem navaja, da tožnik ni izgubil parkirnega mesta na rampi, če je izgubil lastništvo prizidka. Kot rečeno je to lastništvo izgubil že poprej, poročilo samo pa opredeljuje "pripadnost" ramp posameznim garažam (in tako tudi prizidku) za njimi. Tožnik torej prihaja sam s seboj v nasprotje s sklicevanjem na poročilo. Zaradi opisanih pomanjkljivosti (ne upošteva, da lastnik prizidka ni tožnik) in v njem zavzete (logične) povezanosti garaž z rampami pred njimi poročila glede tu obravnavanega problema ni mogoče šteti kot sedaj veljavne delitve funkcionalnega zemljišča, in to tako iz pravkar opisanih razlogov, kakor tudi iz razloga, ki ga je navedlo pritožbeno sodišče. Zato je pravilno stališče slednjega, da je treba urediti razmerja med solastniki glede uporabe funkcionalnega zemljišča, če ni sporazuma, s pomočjo sodišča v postopku za ureditev razmerij med solastniki (dvanajsto poglavje ZNP).

Neutemeljeno revizijo je bilo treba zaradi povedanega zavrniti (393. člen ZPP 1977). Odločitev o revizijskih stroških je zajeta z zavrnilnim izrekom te odločbe (prvi odstavek 166. člena in prvi odstavek 154. člena ZPP 1977).