Jedro

Trditveno in dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije je na revidentu.

Na splošni in načelni ravni izpostavljena vprašanja, na katera je možen splošen in načelen odgovor, ki jasno izhaja že iz zakonskih določb, niso pomembna pravna vprašanja v smislu 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1, zaradi katerih bi bila revizija dovoljena. Tako pa je tudi načelno vprašanje o tem, ali lahko upravni organ opravi ustno obravnavo, če nima izkazanega vabila za stranke.

Upoštevaje pravilo o trditvenem in dokaznem bremenu, revidentova pavšalna navedba, da bo z realizacijo izpodbijane odločbe poseženo v njegovo lastninsko pravico oziroma v njegovo lastnino, ni dovolj, da bi bile zelo hude posledice v smislu 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 izkazane.

Izrek

I. Revizija se zavrže. II. Tožeča stranka sama trpi svoje stroške revizijskega postopka.

Obrazložitev

1. Zoper v uvodu tega sklepa navedeno pravnomočno sodbo sodišča prve stopnje je tožeča stranka (v nadaljevanju revident) vložila revizijo. Glede njene dovoljenosti se sklicuje na 2. in 3. točko drugega odstavka 83. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1). Priglaša stroške revizijskega postopka.

2. Tožena stranka in stranki z interesom na revizijo niso odgovorile.

K I. točki izreka:

3. Revizija ni dovoljena.

4. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 kot neutemeljeno zavrnilo revidentovo tožbo zoper odločbo Geodetske uprave RS, Območne geodetske uprave Maribor, Geodetske pisarne Slovenska Bistrica, št. 02112-435/2007-23 z dne 5. 8. 2010. Z navedeno odločbo je upravni organ na podlagi tam navedenih določb Zakona o evidentiranju nepremičnin (v nadaljevanju ZEN) odločil, da se v katastrski občini ..., kot urejen evidentira del meje med tam navedenimi zemljišči. Tožena stranka je z odločbo, št. 3532-239/2008 z dne 10. 6. 2011, revidentovo pritožbo zoper prvostopenjski akt zavrnila.

5. Po drugem odstavku 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če je izpolnjen eden izmed tam navedenih pogojev za njeno dovoljenost. Po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča je tako trditveno kot dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije na strani revidenta, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče začeti in je tudi ne dovoliti. Ustavno sodišče RS je že v več sklepih (npr. Up-858/08 z dne 3. 6. 2008, Up-1124/08 z dne 23. 9. 2008, Up-1057/08 z dne 2. 4. 2009, Up-1186/08 z dne 23. 4. 2009 in Up-1808/08 z dne 17. 9. 2009) ugotovilo, da takšno stališče ni v nasprotju z Ustavo RS.

6. Revident uveljavlja dovoljenost revizije po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1, po kateri je revizija dovoljena, če gre po vsebini zadeve za odločitev o pomembnem pravnem vprašanju ali če odločba sodišča prve stopnje odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča glede pravnega vprašanja, ki je bistveno za odločitev, ali če v sodni praksi sodišča prve stopnje o tem vprašanju ni enotnosti, Vrhovno sodišče pa o tem še ni odločalo.

7. Pomembnost pravnega vprašanja je po dikciji ZUS-1 treba presojati glede na vsebino zadeve. Skladno z ustaljeno upravnosodno prakso Vrhovnega sodišča (npr. X Ips 286/2008 z dne 19. 6. 2008, X Ips 433/2007 z dne 23. 10. 2008, X Ips 655/2008 z dne 4. 12. 2008) in določbo prvega odstavka 367. a člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 je dovoljenost revizije iz tega razloga podana le, če je odločitev o tem vprašanju pomembna za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse. Skladno z ustaljeno upravnosodno prakso Vrhovnega sodišča (npr. X Ips 433/2007 z dne 23. 10. 2008, X Ips 69/2009 z dne 19. 3. 2009, X Ips 592/2007 z dne 21. 5. 2009, X Ips 189/2009 z dne 4. 6. 2009) in z določbo četrtega odstavka 367. b člena ZPP mora revident natančno in konkretno navesti sporno pravno vprašanje in pravno pravilo, ki naj bi bilo prekršeno, okoliščine, ki kažejo na njegovo pomembnost, ter na kratko obrazložiti, zakaj je sodišče prve stopnje to vprašanje rešilo nezakonito. Vrhovno sodišče je že v več svojih odločbah zavzelo stališče, da na splošni in načelni ravni izpostavljena vprašanja, na katere je možen splošen in načelen odgovor, ki jasno izhaja že iz zakonskih določb, niso pomembna pravna vprašanja v smislu 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1, zaradi katerih bi bila revizija dovoljena (npr. odločbe Vrhovnega sodišča X Ips 774/2008, X Ips 776/2008, X Ips 151/2008, X Ips 238/2009, X Ips 406/2009, X Ips 414/2009, X Ips 206/2010).

8. Na načelni ravni zastavljeno vprašanje pa izpostavlja tudi revident. Kot pomembno pravno vprašanje namreč izpostavlja vprašanje: „Ali lahko organ I. stopnje v upravnem postopku oziroma kakršnem koli drugem postopku, ki se vodi po določbah ZUP, opravi procesno dejanje (npr.: ustno ali drugo obravnavo), za katero pa organ nima izkazanega vabila stranke postopka oziroma nima potrjene okoliščine, da je stranka postopka pravočasno in na pravilen način prejela vabilo za procesno dejanje.“

9. Odgovor na tako splošno in na načelni ravni zastavljeno vprašanje izhaja že iz načela zaslišanja strank, kot ga določa 9. člen Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP), ki strankam v upravnem postopku zagotavlja ustavno pravico do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave RS. Vsebina načela zaslišanja strank in tudi sam način uresničevanja tega načela pa v pravni praksi in teoriji ne sprožata nobenih dvomov ali dilem, zato na splošni ravni izpostavljeno vprašanje ni pomembno pravno vprašanje, saj odgovor nanj ne bi pripomogel k pravni varnosti, razvoju prava preko sodne prakse ali k enotni uporabi prava. Zato tako vprašanje za dovoljenost revizije ne zadošča. 10. Glede na vsebino obravnavane zadeve pa Vrhovno sodišče še pripominja, da iz listin v upravnih spisih (kopije upravne pošiljke z vsebino: vabilo na ustno obravnavo, naslovljene na revidenta) izhaja, da je bila v obravnavni zadevi revidentu osebna vročitev vabila na ustno obravnavo (tretji dostavek 37. člena ZEN) opravljena v skladu s tretjim in četrtim odstavkom 87. člena ZUP. Slednji določa, da se vročitev šteje za opravljeno po poteku 15 dni od dneva, ko je naslovniku puščeno pisno obvestilo o prispelem pismu. Revidentu je bilo dne 24. 6. 2010 v pisarni na mizi puščeno obvestilo o prispelem pismu, zato se šteje, da je bila osebna vročitev po četrtem odstavku 87. člena ZUP opravljena v petek 9. 7. 2010. Postavljeno vprašanje zato tudi glede na vsebino zadeve ni pomembno pravno vprašanje.

11. Revident uveljavlja dovoljenost revizije tudi po 3. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1, po kateri je revizija dovoljena, če ima odločitev, ki se izpodbija v upravnem sporu, zelo hude posledice za stranko. Da lahko Vrhovno sodišče presodi izkazanost izpolnjevanja pogoja po citirani 3. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1, mora revident, upoštevaje pravilo o trditvenem in dokaznem bremenu in ustaljeno upravnosodno prakso Vrhovnega sodišča (npr. X Ips 412/2009, X Ips 501/2009, X Ips 375/2010, X Ips 457/2010, X Ips 389/2011, X Ips 450/2011, X Ips 153/2012, X Ips 163/2012), natančno navesti, kakšne konkretne posledice ima zanj izpodbijana odločitev, in konkretne razloge, zaradi katerih bi bile posledice zanj zelo hude, ter vse to tudi izkazati.

12. Zelo hude posledice je revident utemeljil le s splošno navedbo, da bo z realizacijo izpodbijane odločbe poseženo v njegovo lastninsko pravico oziroma v njegovo lastnino. Upoštevaje pravilo o trditvenem in dokaznem bremena pa s to pavšalno navedbo zelo hudih posledic ni izkazal. 13. Ker revident ni izkazal izpolnjevanja uveljavljanih pogojev za dovoljenost revizije iz drugega odstavka 83. člena ZUS-1, je Vrhovno sodišče revizijo zavrglo kot nedovoljeno na podlagi 89. člena ZUS-1. K II. točki izreka:

14. Revident z revizijo ni uspel, zato sam trpi svoje stroške revizijskega postopka (prvi odstavek 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 154. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1).