Jedro

Tožniku je bilo vabilo na ustno obravnavo poslano na naslov, ki ga je kot naslov za vročanje navedel sam. Prav tako iz kopije vročilnice vabila izhaja, da vročitev tega vabila ni bila mogoča, ker tožnik na naslovu za vročanje ni imel urejenega hišnega predalčnika. Kljub neuspešni vročitvi vabila je bil tožnik z datumom ustne obravnave seznanjen, saj je 29. 6. 2010 prvostopenjski organ obvestil, da se vabilu ne bo odzval in da bo razloge za to pojasnil pisno. Navedeni podatek, ki ga tožnik v tožbi potrjuje, ter podatek o neuspešni vročitvi vabila, po presoji sodišča v celoti utemeljujeta odločitev prvostopenjskega organa, da so podani pogoji za uporabo določbe drugega odstavka 38. člena ZEN, toliko bolj ker tožnik ni ne v postopku ureditve meje, ne ob vložitvi tožbe predložil dokazil, da je bila njegova odsotnost z ustne obravnave opravičena. Glede na vse navedeno tožnik torej ni uspel dokazati trditve, da mu v postopku ureditve meje ni bila omogočena udeležba, zato je sodišče ta tožbeni ugovor zavrnilo kot neutemeljen.

Izrek

Tožba se zavrne.

Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

Prvostopenjski upravni organ, Geodetska uprava Republike Slovenije, Območna geodetska uprava Maribor, je z izpodbijano odločbo, št. 02112-435/2007-23 z dne 5. 8. 2010, na podlagi 28. člena Zakona o evidentiranju nepremičnin (v nadaljevanju ZEN), odločil, da se v katastrski občini …, kot urejen evidentira del meje parcele 765/1 s sosednjo parcelo 594/1 in se v zemljiško katastrski točki – ZKT 1126 dotika parcele 1209. Zahtevi Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije (v nadaljevanju SKZG), je bil priložen elaborat, v skladu z določbami ZEN in Pravilnika o urejanju, spreminjanju in evidentiranju podatkov v zemljiškem katastru (v nadaljevanju Pravilnik), ki ga je izdelalo podjetje B. d.o.o., ter potrdil odgovorni geodet. Iz elaborata je razvidno, da so v postopku sodelovale lastnice zemljišč 594/1 (tožnik), 765/1 (SKZG) in 1209 (javno dobro – upravljavec Direkcija RS za ceste). Geodetska uprava je ugotovila, da so bile na dan mejne obravnave stranke vpisane kot lastniki navedenih zemljiškoknjižnih parcel. Prav tako je preverila dokazila o vročitvi vabil in ugotovila, da je bila vsem tem lastnikom zagotovljena možnost udeležbe na mejni obravnavi. Vse stranke so na mejni obravnavi, v zapisniku št. UM17-07 z dne 25. 9. 2007, podpisale izjavo o strinjanju s potekom predlagane meje, z izjemo C.C., ki se mejne obravnave ni udeležil. Iz zapisnika mejne obravnave je razvidno, da se je postopka na terenu udeležil sin C.C., vendar ni predložil ustreznega pooblastila za zastopanje. Geodetska uprava je stranke, ki na mejni obravnavi niso bile prisotne, skladno z določbo 36. člena ZEN, povabila k izjavi o poteku predlagane meje. Po poteku roka za izjavo je ugotovila, da C.C. ni podal izjave o strinjanju s potekom predlagane meje, zato je bila izdana odločba, št. 02112-435/2007-4 z dne 9. 9. 2008, ki jo je drugostopenjski organ odpravil ter vrnil zadevo v ponovni postopek.

V ponovljenem postopku je Geodetska uprava elaborat posredovala v dopolnitev geodetskemu podjetju, ter 4. 8. 2009 prejela dopolnjen elaborat. Ugotovljeno je bilo, da je geodetsko podjetje razpisalo terensko mejno obravnavo, na katero je ponovno povabilo vse lastnike oziroma upravljavce parcel 594/1, 765/1 in 1209. Iz zapisnika mejne obravnave, št. UM17-07-2 z dne 9. 2. 2009, je razvidno, da se je mejne obravnave udeležila le predstavnica SKZG, ki je podpisala izjavo o strinjanju s potekom predlagane meje, C.C. in predstavnica Direkcije RS za ceste, pa se mejne obravnave nista udeležila in tudi nista podala izjave o strinjanju s predlagano mejo. Prvostopenjski organ je preveril dokazila o vabljenju strank na razpisano mejno obravnavo in ugotovil, da so bila vabila strankam vročena pravilno, zato je strankam, ki na mejni obravnavi niso bile prisotne, skladno z določbo 36. člena ZEN, poslal izjave o poteku predlagane meje. Dne 22. 10. 2009 se je s potekom predlagane meje strinjala Direkcija RS za ceste, tožnik pa je v določenem roku podal izjavo, da se s potekom predlagane meje ne strinja in predlagal izločitev pooblaščenega geodetskega podjetja B. d.o.o, kar je je dne 23. 10. 2009 prvostopenjski organ zavrnil. Geodetska uprava je zaradi nestrinjanja tožnika s predlagano mejo, skladno z določbo 37. člena ZEN, razpisala ustno obravnavo za dan 28. 7. 2010, na katero so bile ponovno vabljene vse stranke. Ustne obravnave se ni udeležila nobena od strank. Predstavnici SKZG in Direkcije RS za ceste sta že podali izjavo o strinjanju s potekom predlagane meje, zato bi se v skladu s 1. točko 38. člena ZEN lahko ustna obravnava izvedla tudi brez njune prisotnosti. Lastnik parcele 594/1, C.C., ki je podal izjavo, da se s predlagano mejo ne strinja, se ustne obravnave prav tako ni udeležil, čeprav je bil pravilno vabljen. Vabilo, z opozorilom na posledice neudeležbe, mu je bilo poslano pravočasno, vendar se je pošiljka vrnila, s pripisom da naslovnik nima hišnega nabiralnika. Dne 29. 6. 2010 je C.C. upravnemu organu telefonsko sporočil, da se ustne obravnave ne bo udeležil, pri čemer ni navedel nobenega opravičljivega razloga, čeprav je bil opozorjen na pravne posledice neudeležbe. Iz navedenega razloga se v skladu z drugim odstavkom 38. člen ZEN šteje, da se je lastnik strinjal s potekom predlagane meje.

Tožnik v vloženi tožbi oporeka odločitvi tožene stranke. Pojasnjuje, da je bila zoper sporno prvostopenjsko odločbo vložena laična pritožba dne 1. 1. 2010, ki jo je prvostopenjski upravni organ s sklepom z dne 28. 10. 2010, kot prepozno zavrgel. Ta sklep je drugostopenjski upravni organ, Ministrstvo RS za okolje in prostor, s svojo odločbo opr. št. 3532-239/2008 z dne 10. 6. 2011, odpravil, ker je ugotovil, da je bila pritožba tožeče stranke zoper odločbo organa prve stopnje pravočasna.

Drugostopenjski upravni organ je v tem postopku pritožbo, kot neutemeljeno, zavrnil. Pojasnjuje, da tožeča stranka vabila za ustno obravnavo, ki ga je razpisal prvostopenjski organ, osebno ni prejela, saj vročitev na naslovu, s katerim je prvostopenjski upravni organ očitno razpolagal, ni bila uspešna. Razloga za neuspešno vročitev vabila na naslovu …, tožnik ne pozna, čeprav vse od leta 2002 na ta naslov prejema vse poštne pošiljke. Preko neuradnih kanalov je tožeča stranka izvedela za datum predvidene ustne obravnave in se opravičila, prvostopenjski organ pa razloga odsotnosti (planirana službena pot tožeče stranke v tujino, ki je ni bilo mogoče preložiti) ni niti zapisal. Ustne navedbe oziroma opravičilo tožnika bi prvostopenjski upravni organ moral upoštevati. Tako prvostopenjski organ pri izdaji odločbe stranki ni omogočil, da bi imela možnost sodelovanja v upravnem postopku glede evidentiranja urejene meje med spornimi nepremičninami, ker ni bila o ustni obravnavi obveščena na predpisan način in posledično ne bi smel postopati po določbi drugega odstavka 38. člena ZEN in izdati odločbe z tako vsebino. Ker je bil zaradi bistvenih kršitev določb postopka, zlasti pravil odločanja, postopek izveden nepravilno, je posledično vsebinsko nepravilna in nezakonita tudi izpodbijana odločba. Tožnik sodišču predlaga, da tožbi ugodi in odpravi izpodbijani akt in zadevo vrne prvostopenjskemu organu v ponovno obravnavanje in odločanje in podrejeno, da se odločba Geodetske uprave Republike Slovenije spremeni tako, da se tožnika napoti, da v roku 30 dni, pri stvarno in krajevno pristojnemu sodišču, sproži sodni postopek za ureditev meje med temi nepremičninami. Predlaga tudi povrnitev stroškov postopka.

Odgovor na tožbo je posredovala stranka z interesom, Ministrstvo za infrastrukturo in prostor, Direkcija Republike Slovenije za ceste, ki je pojasnila, da je meja urejena na podlagi veljavnih podatkov zemljiškega katastra in se s tako urejeno mejo strinja.

Tožena stranka je sodišču poslala upravne spise. Vztraja pri izpodbijani odločbi iz razlogov razvidnih iz njene obrazložitve in predlaga, da sodišče tožbo, kot neutemeljeno zavrne.

K I. točki izreka: Tožba ni utemeljena.

Po presoji sodišča je odločitev organa prve stopnje, potrjena z odločitvijo organa druge stopnje, pravilna in zakonita, zato se sodišče sklicuje na razloge odločbe organa prve stopnje, dopolnjene z razlogi organa druge stopnje (drugi odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju ZUS-1). V zvezi s tožbenimi ugovori pa dodaja: Sodišče na podlagi podatkov v upravnih spisih ugotavlja, da je prvostopenjski organ, po pravilno izpeljanem postopku, z upoštevanjem določb ZEN, izdal pravilno in zakonito odločbo. Po 26. členu ZEN se meja na podlagi tega zakona ureja po postopku ureditve meje, ki ga izvaja geodetsko podjetje kot geodetsko storitev, in na podlagi upravnega postopka evidentira v zemljiškem katastru, strokovna podlaga za uvedbo postopka evidentiranja urejene meje pa je elaborat ureditve meje, ki ga izdela geodetsko podjetje. Postopek evidentiranja se uvede na zahtevo lastnika parcele, katere meja se ureja; stranke postopka pa so lastniki parcel, ki mejijo ali se dotikajo meje, ki se v postopku ureja (prvi in drugi odstavek 28. člena ZEN). Zahtevi za uvedbo postopka evidentiranja urejene meje je treba priložiti elaborat ureditve meje, ki ga izdela geodetsko podjetje na podlagi mejne obravnave (29. člen ZEN). Geodetsko podjetje mora na mejno obravnavo vabiti lastnika parcele, katere meja se ureja in lastnike sosednjih parcel, in to vsaj 8 dni pred mejno obravnavo (30. člen ZEN). Na mejni obravnavi lastniki sosednjih parcel za svoja zemljišča geodetu pokažejo oziroma natančno opišejo potek meje v naravi; lastniki parcel, ki se jih dotika meja, ki se ureja, lahko pokažejo oziroma opišejo samo točke, kjer se zaključi ta meja, ali samo izjavijo, da meja, ki se ureja, ne posega na njihovo zemljišče (prvi odstavek 31. člen ZEN). Če se pokazana meja ne razlikuje od meje po podatkih zemljiškega katastra in lastniki parcel soglašajo o poteku meje, geodet pokazano mejo izmeri in jo prikaže v elaboratu ureditve meje kot predlagano mejo (četrti odstavek 31. člena ZEN). Če se kateri od lastnikov ne udeleži mejne obravnave, kljub temu, da je bil nanjo pravilno vabljen, v skladu s četrtim odstavkom 30. člena ZEN, se lahko mejna obravnava opravi brez njega; v tem primeru se izmeri in v elaboratu ureditve meje prikaže predlagana in pokazana meja, če prisotni lastniki ne soglašajo s predlagano mejo (sedmi odstavek 31. člena ZEN). O mejni obravnavi se sestavi zapisnik, ki je sestavni del elaborata o ureditvi meje (32. člena ZEN). Geodetska uprava mora, če zahteve za evidentiranje urejene meje ne zavrne ali zavrže, povabiti lastnike, ki se niso udeležili mejne obravnave, da se izjavijo o tem, ali se strinjajo s potekom predlagane meje, ter vabilu priložiti kopijo skice iz elaborata ureditve meje, ter jih opozoriti na dejstvo, da če se v 15-ih dneh od vročitve vabila ne bodo izjavili o poteku predlagane meje, da se bo štelo, da se s predlagano mejo strinjajo (36. člen ZEN). Če pa se lastniki, ki se niso udeležili mejne obravnave, s prikazano mejo ne strinjajo, jih mora upravni organ v svoje prostore povabiti na ustno obravnavo; če se vabljeni lastniki ustne obravnave ne udeležijo, se šteje, da se s potekom meje strinjajo, če pa se obravnave udeležijo in meja še vedno ostane sporna, jih upravni organ 1. stopnje napoti na sprožitev postopka sodne ureditve meje (38. člen ZEN).

Sodišče v obravnavani zadevi, po obširni navedbi določb, ki so bile uporabljene v spornem postopku, ugotavlja, da je bila izpodbijana odločitev sprejeta v ponovljenem postopku odločanja, v katerem je bilo treba dopolniti strokovne podlage postopka ureditve meje. Iz podatkov v upravnih spisih je razvidno, da je bil postopek dopolnjen z novo mejno obravnavo, dne 9. 7. 2009, na katero so bile vse stranke pravilno vabljene. Ker se tožnik te mejne obravnave ni udeležil, mu je bilo poslano vabilo k izjavi o strinjanju s potekom predlagane meje, ki mu je bilo vročeno 19. 10. 2009. Tožnik je prvostopenjskemu organu poslal izjavo, v kateri se s potekom meje ni strinjal in ga istočasno obvestil o naslovu za vročanje pošiljk. Ker se tožnik ni udeležil ustne obravnave in ker je podal izjavo, da se z ureditvijo meje ne strinja, ga je bilo treba skladno z določbo 37. člena ZEN vabiti na ustno obravnavo, ki je bila razpisana za dan 28. 7. 2010. Po pregledu listin upravnega spisa sodišče ugotavlja, da je bilo tožniku vabilo poslano na naslov, ki ga je kot naslov za vročanje navedel sam. Prav tako iz kopije vročilnice vabila izhaja, da vročitev tega vabila ni bila mogoča, ker tožnik na naslovu za vročanje ni imel urejenega hišnega predalčnika. Kljub neuspešni vročitvi vabila je bil tožnik z datumom ustne obravnave seznanjen, saj je 29. 6. 2010 prvostopenjski organ obvestil, da se vabilu ne bo odzval in da bo razloge za to pojasnil pisno. Navedeni podatek, ki ga tožnik v tožbi potrjuje, ter podatek o neuspešni vročitvi vabila, po presoji sodišča v celoti utemeljujeta odločitev prvostopenjskega organa, da so podani pogoji za uporabo določbe drugega odstavka 38. člena ZEN, toliko bolj ker tožnik ni ne v postopku ureditve meje, ne ob vložitvi tožbe predložil dokazil, da je, oziroma je bila njegova odsotnost z ustne obravnave dne 28. 7. 2010, opravičena. Glede na vse navedeno tožnik torej ni uspel dokazati trditve, da mu v postopku ureditve meje ni bila omogočena udeležba, zato je sodišče ta tožbeni ugovor zavrnilo kot neutemeljen.

Ker je sodišče ugotovilo, da je bil postopek pred izdajo izpodbijanega upravnega akta pravilen, da je odločba pravilna in na zakonu utemeljena, je tožbo, na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 zavrnilo.

K II. točki izreka: Tožnik je ob vložitvi tožbe predlagal tudi povrnitev stroškov postopka. Skladno z določbo četrtega odstavka 25. člena ZUS-1 trpi v primeru če sodišče tožbo zavrne ali zavrže ali se postopek ustavi, vsaka stranka svoje stroške postopka. Ker je v obravnavani zadevi sodišče tožbo tožnika zavrnilo, je skladno s prej citirano določbo moralo zavrniti tudi njegovo zahtevo za povrnitev stroškov postopka.