Jedro

Stranki z definiranjem pojma zavarovalnega primera v splošnih pogojih oziroma zavarovalni pogodbi opredelita predmet zavarovanja. Zakonske določbe, zavarovalna pogodba in splošni pogoji skupaj tvorijo relevantno materialnopravno podlago, v okviru katere je treba v vsakem posameznem primeru ugotoviti, ali je prišlo do zavarovalnega primera, to je realizacije rizika, glede katerega je bila sklenjena zavarovalna pogodba.

Ker pojma ekstremnega športa ni mogoče enopomensko opredeliti, gre za nejasno določilo pogodbe po vnaprej natisnjene vsebine, ki ga je treba razlagati v korist zavarovanca (tožnikov) v smislu, da je obseg njegovih/njunih pravic največji oziroma obseg izključitev obveznosti zavarovalnice najmanjši.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se sodba sodišča prve stopnje potrdi.

II. Tožena stranka sama krije stroške pritožbe, tožeči stranki pa mora v 15 dneh povrniti 1.461,07 EUR stroškov pritožbenega postopka, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka paricijskega roka do plačila.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje toženi stranki naložilo, da mora tožeči stranki plačati 60.000,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi za čas od 13. 8. 2010 do plačila in ji povrniti pravdne stroške v višini 2.269,20 EUR, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka paricijskega roka do plačila.

2. Proti navedeni sodbi se je pravočasno pritožila toženka iz vseh pritožbenih razlogov. Najprej se ne strinja s stališčem sodišča prve stopnje, da kriterija, da mora vzrok smrti delovati od zunaj in naglo na zavarovančevo telo, definicija zavarovalnega primera po OZ ne vsebuje, in da določitev takega kriterija v splošnih pogojih predstavlja nedopustno oženje definicije zavarovalnega primera. Določba 922. člena OZ našteva le tiste elemente rizika oz. zavarovalnega primera, ki morajo biti izpolnjeni pri vsaki zavarovalni pogodbi. Zavarovalni primer mora biti torej vselej bodoč, negotov in neodvisen od izključne volje pogodbenikov, če naj zavarovalna pogodba velja. Nezgodna smrt že po svoji vsebini zajema le tisto smrt, ki je posledica nezgode. Za nezgodno smrt ni značilno le to, da je bodoča, negotova in neodvisna od volje zavarovanca, pač pa je nujno značilno tudi to, da je posledica zunanjih dejavnikov, to je dejavnikov, ki na zavarovančevo telo delujejo od zunaj. Smrt kot posledica bolezni (ki je notranji dejavnik) namreč v nobenem primeru ni nezgodna. Tako stališče je izoblikovala že sodna praksa npr. v sodbi VS RS II Ips 158/2002. V konkretnem primeru smrt pokojnega zavarovanca ni bila posledica dejavnikov, ki bi na zavarovančevo telo vplivali od zunaj. Iz zbrane dokumentacije ne izhaja, da je pravočasen dvig na površje pokojnemu onemogočal kakršen koli zunanji dejavnik. Razlog za smrt je treba iskati znotraj sfere pokojnega zavarovanca, pri katerem je prišlo do pomanjkanja kisika v možganih, kar je povzročilo izgubo zavesti in utopitev. Ni bilo vpliva zunanjih dejavnikov, zato ni šlo za nezgodno smrt. Smrt zavarovanca je bila posledica notranjih procesov v organizmu, saj je do nje prišlo zaradi pomanjkanja kisika, ker se je zavarovanec hoteno, zavestno in namerno predolgo zadrževal pod vodo, kar je povzročilo omotico in nezavest. Smrt, ki je posledica motenj zavesti, pa ni vključena v predmet zavarovalne pogodbe (1. točka četrtega odstavka 6. člena Zavarovalnih pogojev), zato obveznosti zavarovalnice ni. Prekomerno zadrževanje pod vodo hkrati predstavlja prekomerni telesni napor, smrt, ki je posledica prekomernega telesnega napora, pa tudi ni vključena v predmet zavarovalne pogodbe (7. točka četrtega odstavka 6. člena Zavarovalnih pogojev). Prvostopenjsko sodišče v obrazložitvi zaključi, da je smrt pokojnega zavarovanca v konkretnem primeru nastopila povsem neodvisno od njegove volje, saj si smrti ni želel. Pojma neodvisnosti od volje zavarovanca ni mogoče tolmačiti tako ozko. Ni relevantno le vprašanje, ali si je posameznik svojo smrt želel (oz. ali je delal samomor), pač pa je treba presojati vsakršno njegovo voljno ravnanje, katerega posledica bi lahko bila tudi smrt. Izgubo zavesti in posledično smrt zaradi utopitve je v konkretnem primeru očitno povzročilo predolgo zadrževanje pokojnega zavarovanca pod vodo, ki pa je bilo posledica zavestnega (voljnega) ravnanja pokojnega zavarovanca. Odsotnost volje zavarovanca je treba presojati tudi v luči potrebne skrbnosti, ki se zahteva od vseh udeležencev v obligacijskih razmerjih. Če bi nek nenaden, nepredviden dogodek, ki bi nastopil od zunaj in naglo na zavarovančevo telo, kljub vsej potrebni skrbnosti zavarovanca povzročil njegovo smrt, bi bilo mogoče reči, da je do nezgodne smrti prišlo izven njegove volje. V konkretnem primeru pa je smrt pokojnega zavarovanca posledica zavarovančeve neskrbnosti, ki se je potapljal sam in brez varnostnega ovratnika, s čimer je kršil temeljna pravila varnega potapljanja. Nenazadnje tudi iz 950. člena OZ izhaja, da mora zavarovanec storiti vse kar je potrebno, da se prepreči nastanek zavarovalnega primera. Tožena stranka se zato tudi ne strinja s stališčem sodišča, da za zmanjšanje odgovornosti zavarovalnice zaradi malomarnosti zavarovanca ni nobene materialnopravne podlage.

3. Tožena stranka se nadalje ne strinja ne strinja s stališčem sodišča, da potapljanje na dah ni dejavnost, iz katere bi izhajala povečana nevarnost, saj pri tem praviloma ne pride do nobenih poškodb ali celo smrti, morebitne zaplete pa se da s potrebno skrbnostjo v največji meri preprečiti. in meni, da je potapljanje na dah posebno nevarna dejavnost. Na to kaže tudi dejstvo, da se je treba vselej potapljati v paru oz. s spremstvom, kar je sicer značilnost najnevarnejših športov (npr. prosto plezanje). Velja opozoriti tudi na dejstvo, da se je v Sloveniji v letu 2012 utopilo kar 22 oseb. Tudi dokazi toženke, da je potapljanje na dah v percepciji družbe, v športni teoriji in tudi v sodni praksi prepoznano kot zelo nevarno. Neutemeljeno je zato stališče sodišča, da potapljanje na dah res ne dopušča napak, vendar to kljub temu ni sprejemljiv kriterij za opredelitev potapljanja kot posebej nevarne dejavnosti. Neutemeljen je tudi zaključek sodišča, da dokazi tožene stranke nimajo velike teže, kolikor gre za diplomske naloge. Slednje namreč v veliki meri citirajo druge strokovne vire in ne predstavljajo le osebnega mnenja diplomanta. Da je potapljanje posebej nevarna dejavnost izhaja tudi iz klasifikacije športov, ki jo zavarovalnice uporabljajo za razvrstitev športov v nevarnostne razrede. Do tega se sodišče ni opredelilo.

4. Sodišče prve stopnje je tudi povsem spregledalo, da pokojni zavarovanec ni izvajal le potapljanja na vdih, pač pa podvodni ribolov, ki je zaradi svojih značilnosti še bistveno bolj nevaren. Pri podvodnem ribolovu namreč ni dovolj samo potop na določeno točko, ampak se je treba zadržati čim dlje časa, si najti primeren zaklon, počakati ribo, jo ustreliti in se z njo vrniti na površino. Tudi zavarovalnice v svojih razvrstitvah podvodni ribolov po nevarnosti še višje uvrščajo kot samo potapljanje. Pokojni zavarovanec je izvajal najzahtevnejšo in najbolj nevarno tehniko podvodnega ribolova, to je lov na čakanje, s kakršno se lovijo ravno zobatci. Enako izhaja iz diplomskega dela katerega recenzent je bil prav izredni prof. dr. B.P., ki je za potrebe predmetnega postopka v dopolnilnem izvedenskem mnenju zapiše, da dolžina potopa ne vpliva na stopnjo nevarnosti potapljanja.

5. V odgovoru na pritožbo tožnika poudarjata, da se v skladu z 977. členom OZ določene nevarnosti lahko izključijo, vendar morajo biti jasno določene v sami zavarovalni pogodbi. Toženka v svoji tipski pogodbi nikjer ni navedla, da utopitve niso zavarovane pri kakršni koli vodni dejavnosti, razen pri poklicnem potapljanju. Po sklenitvi zavarovalne pogodbe s pokojnim pa je toženka spremenila splošne pogoje in v njih na novo definirala dejavnosti zavarovancev, pri katerih je zavarovanje izključeno. Dikcijo starega prvega odstavka 8. člena Splošnih pogojev je spremenila tako, da je v novih pogojih v drugem odstavku 11. člena izpustila „ekstremni športi“, sicer pa je tekst popolnoma identičen. Na novo je definirala izključitvene razloge in sicer tako, da je zožila življenjsko zavarovanje. Toženka je zavarovala smrt zavarovanca ne glede na to, ali je do nje prišlo zaradi zavestne malomarnosti ali nezavestne malomarnosti. Pomembno je, da sta pravdni stranki sklenili življenjsko zavarovanje, primer, na katerega sklicuje toženka pa se nanaša na nezgodno zavarovanje.

6. Pritožba ni utemeljena.

7. Pokojni X. X. je imel s toženo stranko sklenjeno zavarovalno pogodbo za dopolnilno zdravstveno zavarovanje, ki je vključevalo tudi nezgodno zavarovanje za primer smrti za zavarovalno vsoto 60.000,00 EUR. Ni sporno, da je zavarovalec v celoti izpolnil svoje pogodbene obveznosti in da so sestavni del zavarovalne pogodbe tudi splošni pogoji, imenovani Dodatni pogoji za zavarovanje za nezgodno smrt DP-NS-06 (v nadaljevanju Pogoji). X. X. je umrl 2. 8. 2009 med potapljanjem na dah oziroma podvodnim ribolovom pri otoku Y. na Z. Vzrok smrti je bila utopitev.

8. Toženka je pred pravdo odklonila izplačilo zavarovalnine s sklicevanjem na 1. točko 8. člena (1) Pogojev, ki izključuje njeno obveznost za primere nezgodne smrti kot posledice nezgod, nastalih pri opravljanju posebno nevarnih opravil in dejavnosti, med katere spadajo tudi ekstremni športi. Po vložitvi tožbe je toženka nasprotovala zahtevku še iz naslednjih razlogov: - zavarovalni primer ne ustreza definiciji zavarovalnega primera iz 1. točke šestega odstavka Pogojev, po kateri se za nezgodno smrt šteje smrt zaradi nenadnega, nepredvidenega dogodka, ki nastane v času jamstva zavarovalnice in ki deluje od zunaj in naglo na zavarovančevo telo izven njegove volje (nezgoda), v konkretnem primeru pa je smrt zavarovanca posledica notranjih procesov v organizmu (2), - smrt kot posledica utopitve zaradi nezavesti oziroma pomanjkanja kisika v možganih je izvzeta iz definicije nezgodne smrti v 1. točki četrtega odstavka 6. člena (3) iN - smrt kot posledica prekomernega telesnega napora (po mnenju toženke predolgo zadrževanje diha predstavlja prekomeren telesni napor (4)) je izvzeta iz definicije nezgodne smrti v 7. točki četrtega odstavka 6. člena (5) Pogojev.

Zavarovalni primer oziroma nezgodna smrt

9. Pritožba utemeljeno graja stališče sodišča prve stopnje, da definicije zavarovalnega primera, ki jo določa prvi odstavek 922. člena Obligacijskega zakonika (6) (v nadaljevanju OZ) v splošnih pogojih ni dopustno formulirati strožje, manj ugodno za zavarovanca oziroma ožiti. Zmotno je stališče, da se lahko s pogodbo o zavarovanju za primer smrti ali o nezgodnem zavarovanju izključi le nevarnost, ki se nanaša na dejavnosti in okoliščine, v katerih pride do zavarovalnega primera, ne pa na kriterije, ali je šlo za nezgodno smrt. Stranke lahko v zavarovalni pogodbi (katere del so splošni pogoji) konkretizirajo splošno definicijo zavarovalnega primera iz 922. člena OZ (7). Pritožba pravilno poudarja, da stranki z definiranjem pojma zavarovalnega primera v splošnih pogojih oziroma zavarovalni pogodbi opredelita predmet zavarovanja. Zakonske določbe, zavarovalna pogodba in splošni pogoji skupaj tvorijo relevantno materialnopravno podlago, v okviru katere je treba v vsakem posameznem primeru ugotoviti, ali je prišlo do zavarovalnega primera, to je realizacije rizika, glede katerega je bila sklenjena zavarovalna pogodba. Argument sodišča prve stopnje, da so ugovori tožene stranke glede obstoja zavarovalnega primera neutemeljeni že zato, ker je pomembno edino, ali je bil dogodek bodoč, negotov in neodvisen od izključne volje pogodbenikov (922. člen OZ), ne pa pogodbena opredelitev nezgode/nezgodne smrti, je torej napačen.

10. Pravilni pa so nadaljnji, „obrobni“ (8) (rezervni) razlogi sodišča prve stopnje, v katerih je kljub prej navedenemu stališču tudi vsebinsko odgovorjeno na toženkine ugovore. Pritožbeno sodišče najprej pritrjuje sodišču prve stopnje, da je šlo v obravnavanem primeru za dogodek, ki je deloval izven zavarovančeve volje (prvi odstavek 6. člena Pogojev). Ni mogoče pristati na pritožbeno tezo, da je šlo za voljno ravnanje zavarovanca, ker se je po mnenju toženke zavestno predolgo zadrževal pod vodo. To bi namreč pomenilo, da bi/je pokojni zavarovanec zavestno (voljno) privolil tudi v vse nadaljnje običajne posledice predolgega zadrževanja diha pod vodo (pomanjkanje kisika, izguba zavesti in utopitev (9)). Do nezgodne smrti prišlo zaradi spleta okoliščin, h katerim je res morda prispeval tudi zavarovanec, ki se je potapljal sam in brez varnostnega ovratnika, ampak k uresničitvi nevarnosti skoraj vedno do določene mere prispeva (tudi) zavarovanec in je nastop zavarovalnega primera oziroma uresničitev nevarnosti le redko posledica golega naključja. Ravno zato 922. člen OZ govori o neodvisnosti od izključne volje pogodbenikov (10), namen take določbe pa je izključitev samopoškodbe, namerne povzročitve škode, samomora ipd. Morebitna zavarovančeva malomarnost, neskrbnost, opustitev varnostnih ukrepov ipd. na toženkino obveznost izplačila zavarovalnine izplačila nimajo nobenega vpliva, kot je pravilno ugotovilo že sodišče prve stopnje. Bistveno je, da nezgoda ni bila namerno povzročena in da tak dogodek ni izključen po zavarovalni pogodbi oziroma splošnih pogojih.

11. Pritožbeno sodišče se strinja tudi s stališčem sodišča prve stopnje, da ni mogoče ločevati posameznih bioloških faz utopitve (11). Pri presoji ali je bil dogodek izven (izključne) volje zavarovalca je treba izhajati iz dogodka kot celote, zato je neutemeljena tudi pritožbena trditev, da ni šlo za nezgodno smrt, ker do nje ni prišlo zaradi dogodka, ki bi deloval od zunaj, ampak zaradi notranjih procesov v organizmu (izgube zavesti). Ni dvoma, da je do nezgodne smrti prišlo prav zaradi zunanjih okoliščin, v katerih se je zavarovanec nahajal, to je v vodi na 6 metrih globine. Vzrok je torej deloval od zunaj (12). Pritožbena trditev, da ne gre za nezgodno smrt, ker je do nje prišlo zaradi prekomernega telesnega napora, pa je najprej v nasprotju z ugotovitvami iz obdukcijskega zapisnika, poleg tega pa se po mnenju pritožbenega sodišča določba 7. točke četrtega odstavka 6. člena Pogojev upoštevaje celotno besedilo ne nanaša na primere kot je obravnavan.

Izključitev obveznosti zavarovalnice

12. S pogodbo o zavarovanju za primer smrti ali o nezgodnem zavarovanju se lahko iz zavarovanja izključijo posamezne nevarnosti, ki jih zavarovalnica ne želi zavarovati (977. člen OZ). Tudi Zakon o zavarovalništvu (Zzavar) v 1. točki prvega odstavka 83. člena določa, da mora zavarovalna pogodba med drugim vsebovati določbe o primerih, v katerih je zaradi posebnih razlogov obveznost zavarovalnice izključena. Podrobnejša vsebina obveznih sestavin zavarovalne pogodb je določena s Sklepom Agencije za zavarovalni nadzor (13) (priloga A18), ki v 6. členu določa, da mora zavarovalna pogodba, če predvideva izrecno izključitev zavarovalnega kritja, poleg obveznih sestavin, ki morajo biti napisane na polici, obsegati še določbe iz katerih je razvidno, v katerih primerih je obveznost zavarovalnice zaradi posebnih pogodbenih razlogov izključena.

13. V obravnavanem primeru so po določbi 1. točke 8. člena Pogojev izključene vse obveznosti zavarovalnice v primerih, ko je nezgodna smrt posledica nezgod, nastalih pri opravljanju posebno nevarnih opravil in dejavnost, kot so zlasti naslednje: demontiranje min, granat in drugih eksplozivnih sredstev, gonja pri lovu, kaskaderstvo in nastopanje v posebno nevarnih filmskih vlogah, poklicno potapljanje, ekstremni športi.

14. Pri presoji, ali je potapljanje na dah oziroma podvodni ribolov dejavnost, ki izključuje obveznost toženke, je treba najprej poudariti, da zavarovalna pogodba oziroma Pogoji podrobneje pojma posebno nevarnih dejavnosti ne opredeljujeta, so pa v Pogojih primeroma naštete nekatere take dejavnosti oziroma opravila. V vsakem konkretnem primeru mora zato sodišče po ustaljenih metodah razlage (tipskih) pogodb ugotoviti ali je šlo za nevarno dejavnost v smislu sklenjene zavarovalne pogodbe in je obveznost zavarovalnice zato izključena. Pritožbeno sodišče sprejema stališče sodišča prve stopnje, da gre za posebno nevarno dejavnost ali opravilo (v smislu zavarovalne pogodbe) takrat, kadar iz dejavnosti izhaja povečana, neobičajno velika in pogosta možnost nastanka škode ter neobičajno velika škoda, ki je niti s potrebno skrbnostjo ni mogoče v celoti izključiti. Skupna značilnost v Pogojih primeroma naštetih dejavnosti/opravil je, da gre za aktivnosti, kjer zavarovanec kljub vsem varnostnim ukrepom ne more v celoti sam obvladati nevarnosti, če pa pride do škode je ta neobičajno velika oziroma katastrofalna. Potapljanje na dah in podvodni ribolov teh opredelilnih elementov nimata. Tudi po mnenju pritožbenega sodišča gre za razmeroma običajni rekreativni dejavnosti, ki pa se lahko (kot vsi drugi športi) izvajata v rizičnih okoliščinah, za razliko od primeroma naštetih posebno nevarnih dejavnosti in opravil, ki so sama po sebi rizična oziroma gre za hude, prevelike nevarnosti (14).

15. Sporno je bilo tudi ali je potapljanje na dah oziroma podvodni ribolov ekstremen šport in je obveznost zavarovalnice (že) zato izključena. Tudi termin „ekstremni šport“ je pogodbeni in ne pravni pojem in tudi ta v 2. členu Pogojev (15) ni definiran. Kot izhaja iz izvedenskega mnenja (list. št. 59) tudi športna teorija in praksa termina "ekstremni šport" ne poznata (16). Gre torej za nejasno določbo, ki jo je treba na podlagi 83. člena OZ razlagati v korist zavarovanca, ker gre za izjemo, pa tudi restriktivno. Na tem mestu je treba še poudariti, da je toženka v novih splošnih pogojih (DP NSI 07A, ki veljajo od od 1.9.2007) na novo definirala dejavnosti zavarovancev, pri katerih je zavarovanje izključeno. Termin "ekstremni šport" ni več omenjen in je po novih pogojih obveznost zavarovalnice izključena za posledice nezgod, nastalih pri ukvarjanju s "tveganimi športi" kot so potapljanje (17), rafting, ragbi, jamarstvo, zračni športi, borilni športi, zimski športi, treking, alpinizem, dvigovanje uteži ipd (4. točka prvega odstavka 11. člena novih Pogojev). Toženka je trdila, da „dopolnitev dikcije lepo pokaže, katere športe je imela zavarovalnica v mislih, ko je iz zavarovanja izključila posledice nezgod, nastalih pri ukvarjanju z ekstremnimi športi“ in da so bili tudi po prejšnjih Pogojih tvegani športi izključeni, le da so zajeti s skupnim terminom „ekstremni športi“. S takim „pojasnilom“ toženka ne prepriča. Opisana sprememba Pogojev po mnenju pritožbenega sodišča potrjuje oceno, da so bili prejšnji Pogoji (v za obravnavano zadevo relevantnem delu) nejasni, kot sta to navedla že tožnika. Izključitve obveznosti zavarovalnice morajo biti v zavarovalni pogodbi oziroma pogojih konkretizirane do te mere, da je tudi zavarovancu jasno, kdaj ne more pričakovati izplačila zavarovalnine.

16. Ker pojma ekstremnega športa ni mogoče enopomensko opredeliti, gre pri 1. točki prvega odstavka 8. člena Pogojev za nejasno določilo pogodbe po vnaprej natisnjene vsebine, ki ga je treba razlagati v korist zavarovanca (tožnikov) v smislu, da je obseg njegovih/njunih pravic največji oziroma obseg izključitev obveznosti zavarovalnice najmanjši (83. člen OZ). Nezgodna smrt kot posledica potapljanja na dih oziroma podvodnega ribolova torej ni izključena iz zavarovanja po zavarovalni pogodbi oziroma splošnih pogojih in ker sam dogodek predstavlja zavarovalni primer po prvem odstavku 6. člena Pogojev, mora toženka izpolniti svojo pogodbeno obveznost. 17. Ker uveljavljani pritožbeni razlogi niso podani in ker višje sodišče ni ugotovilo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), je pritožbo zavrnilo in izpodbijano sodbo potrdilo (355. člen ZPP).

18. Odločitev o pritožbenih stroških temelji na prvem odstavku 165. člena ZPP. Toženka s pritožbo ni uspela (prvi odstavek 154. člena ZPP), tožnikoma pa mora povrniti stroške odgovora na pritožbo v znesku 1.461,07 EUR (nagrada za postopek po tar. št. 3210 v višini 1.177,60 EUR in 20 EUR materialnih stroškov po tar. št. 6002 v višini 20 EUR, oboje povečano za 22% DDV).

(1) Relevantni del besedila 8. člena Splošnih pogojev se v celoti glasi: „Izključene so vse obveznosti zavarovalnice za naslednje primere nezgodne smrti: 1. smrt kot posledica nezgod, nastalih pri opravljanju posebno nevarnih opravil in dejavnosti, ko so zlasti naslednje: demontiranje min, granat in drugih eksplozivnih sredstev, gonja pri lovu, kaskaderstvo in nastopanje v posebno nevarnih filmskih vlogah, poklicno potapljanje, ekstremni športi;

(2) Teza toženke je, da je pri pokojnem zavarovancu prišlo do utopitve zaradi notranjih pomanjkanje kisika v možganih (ker se je predolgo zadrževal pod vodo), kar je povzročilo izgubo zavesti in utopitev.

(3) Ki se glasi: „Za nezgodno smrt se po teh dodatnih pogojih ne šteje: 1. smrt kot posledica nezgod, ki nastanejo kot posledica navadne, nalezljive in poklicne bolezni (epileptičnega napada, kapi, infarkta ipd.) ali so posledica motnje zavesti (omotice, vrtoglavice, slabosti, omedlevice ipd.).

(4) Po trditvah toženke je pomanjkanje kisika v tkivih stres za organizem, ki sproža različne mehanizme (diafragmični krči, refleksno hlastanje za zrakom ipd.).

(5) Ki se glasi: „Smrt kot posledica prekomernega telesnega napora, stres frakture in patološke frakture oziroma zloma na patološko spremenjeni kosti ali hrustancu.“

(6) Da mora biti zavarovalni primer dogodek, ki je bodoč, negotov in neodvisen od izključne volje pogodbenikov.

(7) Glej npr, sodbo VS RS II Ips 404/2003 z dne 23.9.2004, kjer se je Vrhovno sodišče ukvarjalo s pomenom izraza „naglo“ iz definicije pojma nezgode iz splošnih pogojev.

(8) Kot jih imenuje sodišče prve stopnje.

(9) Da je šlo za samomor v postopku ni bilo zatrjevano.

(10) A. Polajnar Pavčnik, Obligacijski zakonik s komentarjem, 4. knjiga, stran 805. (11) Toženka namreč trdi, da je zaradi predolgega zadrževanja pod vodo prišlo do pomanjkanje kisika, zaradi slednjega do motnje zavesti in posledično do utopitve

(12) Zunanji vzrok je vse kar deluje na telo od zunaj in ne gre npr. za bolezen, za obrabo vretenc ipd.

(13) Sklep o podrobnejši vsebini določb zavarovalne pogodbe izdan na podlagi devetega odstavka 83. člena ZZavar.

(14) Prim. A. Polajnar Pavčnik, Obligacijski zakonik s komentarjem, 4. knjiga, stran 908. (15) Ki pojasnjuje pomen izrazov v Pogojih.

(16) Po mnenju izvedenca je lahko ekstremno le udejstvovanje v športu. in je potapljanje na dih oziroma podvodni ribolov rizičen toliko kot drugi športi, saj je vse športe možno izvajati v rizičnih okoliščinah oziroma je vsak šport mogoče izvajati na varen ali nevaren način.

(17) Potapljanje je šele po novih pogojih izrecno izključeno (prej le poklicno potapljanje), kar s sklepanjem po nasprotnem razlogovanju omogoča sklep, da po prejšnjih Pogojih rekreativno potapljanje na dah in podvodni ribolov ni dejavnost oziroma opravilo, pri kateri bi bila obveznost zavarovalnice izključena.