Jedro

Ustavno sodišče ni razveljavilo določbe 5. odst. 98. člena ZPP, pač pa določbo 2. odstavka 108. člena ZPP, ki se je nanašala na zavrženje nerazumljivih ali nepopolnih vlog, če jih je vložil odvetnik. V obravnavanem primeru revizija ni bila nepopolna ali nerazumljiva, pač pa nedovoljena, upoštevaje 2. odstavek 374. člena ZPP, ker jo je vložil pooblaščenec, ki te pravice ni imel.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo toženkino revizijo z dne 29.4.2010. Ugotovilo je namreč, da pooblaščenec ob vložitvi revizije ni predložil novega (posebnega) pooblastila za vložitev revizije.

Toženka se je pravočasno pritožila iz vseh pritožbenih razlogov. Predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa. Navaja, da je pooblaščenec predložil ustrezno pooblastilo ob vložitvi same revizije 3.5.2010. Pritožbi prilaga kopijo predloženega pooblastila z dne 29.4.2010. Originalno pooblastilo je bilo predloženo skupaj z revizijo. Zapis, da je pooblastilo v spisu, je bil naveden pomotoma, saj pravda teče že vse od leta 2001. Na izvodu predložene revizije za stranko pa je bil ta zapis prečrtan. Da je sodišče pooblastilo prejelo, dokazuje tudi sklep sodišča z dne 10.5.2010, v katerem poziva toženkinega pooblaščenca, naj dopolni predlog za oprostitev plačila sodne takse za vložitev revizije. Če sodišče pooblastila ne bi prejelo, toženkinega pooblaščenca ne bi več moglo obravnavati kot pooblaščenca v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi.

V dopolnitvi pritožbe, ki jo je toženka sodišču izročila 23.6.2010, opozarja še na odločbo Ustavnega sodišča U-I-200/2009 z dne 20.5.2010, ki je zaradi posega v pravico do sodnega varstva v celoti razveljavilo 2. odstavek 108. člena ZPP.

Pritožba ni utemeljena.

Po 2. odstavku 95. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP; Ur. l. RS, št. 73/2007 – UPB3 in 45/2008) mora odvetnik za vložitev izrednih pravnih sredstev, med katere sodi tudi revizija, predložiti novo oziroma posebno pooblastilo. Toženkin pooblaščenec tej zakonski zahtevi ni zadostil, zato je sodišče prve stopnje toženki utemeljeno odreklo pravico do revizije, upoštevaje 5. odstavek 98. člena ZPP, po katerem sodišče zavrže pravno sredstvo, če odvetnik vlogi ni predložil ustreznega pooblastila. Ustavno sodišče v odločbi, na katero se sklicuje dopolnitev pritožbe (ta je sicer prepozna in zato neupoštevna), ni razveljavilo navedene zakonske določbe, pač pa določbo 2. odstavka 108. člena ZPP, ki se je nanašala na zavrženje nerazumljivih ali nepopolnih vlog, če jih je vložil odvetnik. V obravnavanem primeru revizija ni bila nepopolna ali nerazumljiva, pač pa nedovoljena, upoštevaje 2. odstavek 374. člena ZPP, ker jo je vložil pooblaščenec, ki te pravice ni imel. Izpodbijani sklep je torej pravilen ni zakonit. Pritožbena trditev, da je bilo ustrezno pooblastilo izročeno sodišču neposredno hkrati z revizijo, ni niti verjetno izkazana. Zapis „pooblastilo v spisu“ na izvirniku revizije ni prečrtan. Dejstvo, da je prečrtan na pritožbi priloženi kopiji revizije, ki je ostala pooblaščencu oziroma stranki, ne more biti relevantno. Izvod vloge, ki ostane stranki, namreč dopušča naknadne popravke in preslikave, zato ne more biti dokaz o tem, da je bilo pooblastilo v resnici izročeno sodišču. Dohodni žig na izvirniku revizije tega ne potrjuje. Tako je iz žiga razvidno, da je bila revizija izročena sodišču neposredno v dveh izvodih in brez prilog, očitno torej tudi brez pooblastila. Neutemeljeno je tudi pritožbeno sklicevanje na ravnanje sodišča prve stopnje, ki je sklep o dopolnitvi predloga za oprostitev plačila sodne takse za revizijo poslalo toženkinemu pooblaščencu in ne sami toženki. Zakon zahteva novo pooblastilo samo za vložitev izrednih pravnih sredstev, predloga za taksno oprostitev za revizijo pa ni mogoče enačiti z izrednim pravnim sredstvom, četudi je bil predlog v obravnavanem primeru vložen hkrati z revizijo.

Pritožbene trditve torej ne vzbujajo dvoma o tem, da toženkin pooblaščenec predpisanega pooblastila ob vložitvi revizije ni predložil. Ker pritožbeni razlogi niso podani, niti tisti, na katere je treba paziti po uradni dolžnosti, je sodišče druge stopnje pritožbo zavrnilo in na podlagi 2. točke 365. člena ZPP potrdilo izpodbijani sklep.

Toženka je pritožbene stroške priglasila šele v dopolnitvi pritožbe, torej prepozno. Tudi sicer do njihovega povračila ne bi bila upravičena, ker je s pritožbo propadla. Odločitev o pritožbenih stroških je v skladu s 1. odstavkom 165. člena ZPP zajeta z zavrnilnim izrekom sklepa.