Jedro

Tožnik se je 18.3.2008 poškodoval na delovnem mestu pri delodajalcu, ki je imel zavarovano civilno odgovornost pri toženki, sporno pa je bilo, ali je odgovornost toženke na podlagi 13. točke tretjega odstavka Splošnih pogojev toženke 01-ODG-01/06 izključena. Iz določb Splošnih pogojev izhaja, da so iz zavarovanja izključeni odškodninski zahtevki zaradi škod, ki nastanejo v zvezi z uporabo ali posestjo zračnih in vodnih plovil vseh vrst, kakor tudi kopenskih motornih vozil, prikolic in drugih vozil na motorni pogon (samovoznih delovnih strojev, avtodvigal, traktorjev, motokultivatorjev, ipd.).

Sodišče je uotovilo, da je bil bager v fazi primarne delovne operacije, kos asfalta, ki je poškodoval tožnika, je bager z žlico že dvignil, del asfalta je bil že v stroju, delavca bi morala nekaj podložiti, sledila je asistenca tožnika, kos asfalta se je prelomil in poškodoval tožnika.

Na podlagi zaključka, da je do tožnikove poškodbe prišlo prav zaradi delovanja bagra in da je bilo delovanje bagra tisto, ki je pripeljalo do tožnikove poškodbe, je pravilno presodilo, da je toženkina odgovornost na podlagi določb Splošnih pogojev, izključena.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in potrdi izpodbijana sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je prvostopenjsko sodišče zavrnilo tožbeni zahtevek tožnika, da mu je toženka dolžna plačati 53.029,80 EUR z obrestmi in tožniku naložilo, da povrne toženki 182,88 EUR njenih pravdnih stroškov, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

2. Proti sodbi se iz vseh pritožbenih razlogov pritožuje tožnik po pooblaščencu. Prvostopenjskemu sodišču očita, da je samo ugotavljalo stvarne okoliščine delovne nesreče, čeprav nima strokovnega znanja in izkušenj, zato bi moralo angažirati izvedenca iz varstva pri delu. Nesporno je, da se je škodni dogodek zgodil 18.3.2008 ob 14.00 uri ter da se je v tej delovni nesreči poškodoval tožnik kot delavec pri delodajalcu S. d.o.o. L.. Dokazan je škodni dogodek, škoda in vzročna zveza. Po mnenju pritožbe je ključno strokovno vprašanje, kako lahko več delavcev prenaša velik kos asfalta in kašna je teža tega kosa asfalta in kolikšna je obremenitev na strani vsakega delavca, ki nosita ali nosijo skupaj ta tovor. Teža pri nošenju kosa asfalta je bila v določenem trenutku nesorazmerno razporejena, ko je eden od delavcev popustil tovor ter se je teža tovora skoncentrirala pri toženi stranki (pravilno pri tožeči stranki) in ga pritisnila na kiblo od bagerja, saj je do prerazporeditve teže prišlo hipoma in tožeča stranka ni mogla v tem hipu spustiti roke in jih odmakniti izpod kosa asfalta. Do delovne nesreče ni prišlo zaradi delovanja bagra, pač pa zato, ker prenašanje tovora med delavci ni bilo uravnoteženo. Kolikor bi bil v trenutku spremembe teže samega tovora, ko je bil le-ta v rokah tožeče stranke, na drugem prostoru, npr. ne nad delovno kiblo, bi padel kos asfalta na roko tožeče stranke v istem položaju na ravno površino. Tožnik ni mogel pustiti tovora in roke odmakniti iz predela izpod tovora in bi v vsakem primeru bil tožnik na enak ali podoben način poškodovan, ne glede na funkcijo bagerja. Prenašanje velikega in težkega kosa asfalta s strani več delavcev je samo po sebi nevarno. En delavec takega tovora ne more prenašati, če ga prenašata dva ali več delavcev ne morejo neenakomerno razporediti teže, prihaja do spremembe teže tovora, ki pripada na vsakega delavca. Gre za strokovna fizikalna vprašanja na katera mora odgovoriti izvedenec. Vzrok za to delovno nesrečo je v prenašanju velikega kosa asfalta s strani delavcev. Gre za nevarno dejavnost, podana je objektivna odškodninska odgovornost, kot tudi krivda. Tožniku je bilo naloženo, da mora opravljati tovrstno dejavnost, delodajalec je sam ustvaril nevarne pogoje za delo delavcev. Kos asfalta je pritisnil s svojo težo, ko je padal proti tlem, desno roko tožnika ob delovno žlico bagerja, ki je pa bil v mirovanju, kar pomeni, da se delovna nesreča ni zgodila v povezavi z delovanjem delovnega stroja. Sodba temelji na zmotni uporabi materialnega prava, določbe 13. točke 3. člena Splošnih pogojev toženke. Tožnik ni bil (kot delavec) upravljalec delovnih strojev pri toženki, tako da tudi ne zadevnega delovnega stroja in tudi sam delovni stroj kot tak ni bil vzrok za nastanek delovne nesreče. Ne obstaja nobena vzročna zveza, niti ne povezava med nastankom zadevne delovne nesreče in zadevnim delovnim strojem. Vsebina pravne norme iz določbe 13. točke 3. člena Splošnih pogojev toženke, bi se lahko nanašala na primere, ko bi npr. tožena stranka (pravilno tožeča), kot delavec upravljala zadevni delovni stroj in se pri tem neposredno poškodovala ali da bi upravljalec (drugi delavec) tega delovnega stroja z uporabo tega delovnega stroja neposredno poškodoval tožnika in mu s tem povzročil nepremoženjsko škodo. Poudarja, da je družba S. d.o.o. v stečajnem postopku, in da je tožnik utrpel hudo nepremoženjsko škodo. Predlaga spremembo sodbe tako, da se izda vmesna sodba in zadeva vrne v postopek ponovnega odločanja, podrejeno razveljavitev sodbe v celoti in vrnitev zadeve v ponovno odločanje.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Ni sporno, da se je tožnik 18.3.2008 poškodoval na delovnem mestu pri delodajalcu S. d.o.o., ki je imel zavarovano civilno odgovornost pri toženki, sporno pa je bilo, ali je odgovornost toženke na podlagi 13. točke tretjega odstavka Splošnih pogojev toženke 01-ODG-01/06, ki so sestavni del pogodbe o zavarovanju odgovornosti, sklenjeni med tožnikovim delodajalcem in toženko, izključena. Iz navedenih določb Splošnih pogojev izhaja, da so iz zavarovanja izključeni odškodninski zahtevki zaradi škod, ki nastanejo v zvezi z uporabo ali posestjo zračnih in vodnih plovil vseh vrst, kakor tudi kopenskih motornih vozil, prikolic in drugih vozil na motorni pogon (samovoznih delovnih strojev, avtodvigal, traktorjev, motokultivatorjev, ipd.). Toženka je zatrjevala, da je škodni dogodek nastopil v zvezi z uporabo oziroma posestjo bagra, kar naj bi izhajalo iz tožnikovih navedb, da se je poškodoval pri natovarjanju kosa asfalta na zajemalko bagra. V prvem sojenju je prvostopenjsko sodišče zavrnilo tožbeni zahtevek že na podlagi ugotovitve, da je tožnik opravljal delo v zvezi z uporabo oziroma posestjo bagra, ne da bi raziskalo vse okoliščine delovne nezgode in ugotovilo, ali je bilo delovanje (uporaba) bagra oz. posest bagra vzrok, ki bi mu bilo mogoče pripisati povzročitev škode, kar je bil razlog za razveljavitev prve sodbe.

5. To pomanjkljivost je v ponovljenem postopku odpravilo. Dopolnilo je dokazni postopek, ugotovilo vsa odločilna dejstva glede nastanka delovne nezgode, svoje dejanske in pravne ugotovitve pa je tudi prepričljivo obrazložilo. Ugotovilo je, da je bil bager v fazi primarne delovne operacije, kos asfalta, ki je poškodoval tožnika, je bager z žlico že dvignil, del asfalta je bil že v stroju, delavca bi morala nekaj podložiti, sledila je asistenca tožnika, kos asfalta se je prelomil (ker ga je bager le delno dvignil) in poškodoval tožnika. Tožnik in M. nista prenašala kosa asfalta in ta nikomur ni zdrsnil. To dejstvo je ugotovilo na podlagi izpovedbe priče M., verodostojnosti katerega pritožba izrecno ne napada. Proti dokazni oceni sodišča nima nobenih protiargumentov, s svojo (nedokazano) verzijo poteka delovne nesreče, jo ni izpodbila. Za ugotovitev dejstva, ali je bil bager aktivno vpleten v delovno nesrečo, izvedenec ni bil potreben, zato so v zvezi s tem podani pritožbeni očitki neutemeljeni. Pravnim zaključkom, ki jih pritožba gradi na drugačni dejanski podlagi kot sodba, pritožbeno sodišče ni sledilo. Na podlagi ugotovljenih dejstev o nastanku delovne nesreče, predvsem na podlagi zaključka, da je do tožnikove poškodbe prišlo prav zaradi delovanja bagra in da je bilo delovanje bagra tisto, ki je pripeljalo do tožnikove poškodbe, je prvostopenjsko sodišče tudi pravilno presodilo, da je toženkina odgovornost na podlagi zgoraj citiranih določb Splošnih pogojev, izključena in je zato tožbeni zahtevek pravilno zavrnilo.

6. Pritožba ni utemeljena in ker pritožbeno sodišče tudi ni zasledilo kršitev, na katere mora paziti po uradni dolžnosti, jo je zavrnilo in sodbo potrdilo (2. točka 350. člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju: ZPP in 353. člen ZPP).