Jedro

Priznanje pravic iz naslova invalidnosti tožniku ne preprečuje, da bi pridobil pravice iz naslova starševskega varstva. Če je tožnik uveljavil pravico do dela na njegovem ustreznem delu v skrajšanem delovnem času, to na njegovo pravico do prejemanja nadomestila plače zaradi dela na drugem ustreznem delu ne vpliva. Da pa bi to lahko vplivalo na samo višino nadomestila plače, pa tožena stranka v postopku ni uveljavljala.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je ugodilo tožnikovemu tožbenemu zahtevku in odpravilo odločbi tožene stranke z dne 12. 10. 2012 in z dne 14. 1. 2013 o ustavitvi izplačevanja nadomestila za invalidnost, oziroma pravilno nadomestila zaradi manjše plače na drugem delovnem mestu, ki je bilo tožniku priznano v letu 2002 iz naslova invalidnosti III. kategorije. Presodilo je, da tožnik zaradi uveljavitve pravice do dela s skrajšanim delovnim časom 20 ur tedensko in pravice do plačila prispevkov za socialno varnost za preostali delovni čas na podlagi Zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih (v nadaljevanju ZSDP) od 10. 9. 2012 do 22. 9. 2014 ni izgubil pravice do plačila navedenega nadomestila in je zato toženi stranki naložilo, da tožniku navedeno nadomestilo iz naslova invalidnosti izplačuje tudi v tem času.

2. Sodišče druge stopnje je tožničino pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

3. Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje vlaga tožena stranka revizijo zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Sklicuje se na določbe 190. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Ur. l. RS, št. 12/92 s spremembami – v nadaljevanju ZPIZ/92) v zvezi z določbami 446. člena ZPIZ-1 in 390. člena ZPIZ-2, da se nadomestilo plače zaradi dela s skrajšanim delovnim časom in nadomestilo zaradi manjše plače na drugem ustreznem delu izplačujeta od dneva začetka dela na drugem ustreznem delu pa vse dokler zavarovanec opravlja delo z delovnim časom, ki ustreza njegovi preostali delovni zmožnosti oziroma drugo ustrezno delo. Ker tožnik ni opravljal delo v delovnem času, v okviru katerega so mu bile priznane pravice iz invalidskega zavarovanja, do izplačevanja spornega nadomestila ni bil upravičen.

4. Revizija ni utemeljena.

5. Na podlagi 371. člena ZPP revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni.

6. Ker so bile tožniku pravice na podlagi ugotovljene invalidnosti III. kategorije, vključno s pravico do nadomestila plače zaradi manjše plače na drugem ustreznem delu, priznane na podlagi določb ZPIZ/92, se tožena stranka tudi glede začasne ustavitve plačila tega nadomestila (na podlagi določb 446. člena ZPIZ-1 in 390. člena ZPIZ-2) utemeljeno sklicuje na 190. člen ZPIZ/92. Navedeni člen določa, da se nadomestilo plače zaradi dela s skrajšanim delovnim časom in nadomestilo zaradi manjše plače na drugem ustreznem delu izplačujeta od dneva začetka dela s skrajšanim delovnim časom oziroma na drugem ustreznem delu, vse dokler zavarovanec opravlja delo z delovnim časom, ki ustreza njegovi preostali delovni zmožnosti oziroma drugo ustrezno delo. V navedenem členu je urejeno izplačevanje nadomestilo plače tako za primer priznanja pravice invalidu do dela s skrajšanim delovnim časom, kot tudi za primer priznanja pravice do dela na drugem ustreznem delu.

7. Na tožnikov primer se nanaša določba o drugem ustreznem delu (njegovem začetku oziroma obdobju in izplačevanju ustreznega nadomestila), določba o začetku oziroma obdobju dela s skrajšanim delovnim časom pa se nanaša na invalida, ki mu je priznana ustrezna pravica do takšnega dela. Sodišče pravilno ugotavlja, da pravica do izplačevanja nadomestila plače zaradi pravice do dela na drugem ustreznem delu ni odvisna od tega, če delavec (na podlagi določb ZSDP) opravlja delo v skrajšanem delovnem času.

8. Priznanje pravic iz naslova invalidnosti tožniku ne preprečuje, da bi pridobil pravice iz naslova starševskega varstva. Če je tožnik na podlagi določb ZSDP uveljavil pravico do dela na njegovem ustreznem delu v skrajšanem delovnem času, to na njegovo pravico do prejemanja nadomestila plače zaradi dela na drugem ustreznem delu ne vpliva. Da pa bi to lahko vplivalo na samo višino nadomestila plače, pa tožena stranka v postopku ni uveljavljala.

9. Glede na navedeno v reviziji uveljavljeni razlogi niso utemeljeni. Zato je sodišče na podlagi 378. člena ZPP revizijo kot neutemeljeno zavrnilo.