Jedro

Trditveno in dokazno breme o obstoju pogojev za dovoljenost revizije je na strani revidenta.

Revidentka v reviziji ni opredelila oziroma navedla konkretnega pravnega vprašanja, glede katerega pričakuje odločitev Vrhovnega sodišča. Zato pogoj za dovoljenost revizije po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izkazan.

Izrek

I. Revizija se zavrže. II. Tožeča stranka sama trpi svoje stroške revizijskega postopka.

Obrazložitev

1. Zoper v uvodu tega sklepa navedeno pravnomočno sodbo sodišča prve stopnje je tožnica (v nadaljevanju revidentka) vložila revizijo. Njeno dovoljenost utemeljuje s sklicevanjem na 2. točko drugega odstavka 83. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1). Priglaša stroške revizijskega postopka.

K I. točki izreka:

2. Revizija ni dovoljena.

3. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 kot neutemeljeno zavrnilo revidentkino tožbo zoper odločbo Upravne enote Sežana št. 352-41/2012-40 z dne 21. 2. 2014. Prvostopenjski upravni organ je z navedeno odločbo ugotovil, da je izkazana javna korist za izgradnjo občinske ceste s komunalno infrastrukturo na tam navedenem zemljišču (1. točka izreka), in odločil, da se v korist razlastitvene upravičenke Občine Sežana (stranka z interesom) uvede postopek razlastitve za tam navedeno zemljišče v lasti revidentke kot razlastitvene zavezanke (2. točka izreka), da do pravnomočno končanega razlastitvenega postopa ni dopusten promet z navedeno nepremičnino ali njeno bistveno spreminjanje, razen prodaje razlastivenemu upravičencu oziroma z njegovim soglasjem tretji osebi (3. točka izreka), da se po dokončnosti te odločbe v zemljiški knjigi za navedeno nepremičnino zaznamuje uvedba razlastitvenega postopka (4. točka izreka) in da bo o stroških postopka odločeno s posebnim sklepom (5. točka izreka). Pritožbeni upravni organ je z odločbo št. 35020-17/2012/4/06411111 z dne 5. 6. 2014 revidentkino pritožbo zoper prvostopenjski akt zavrnil. 4. Po drugem odstavku 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če je izpolnjen eden izmed tam navedenih pogojev za njeno dovoljenost. Po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča je tako trditveno kot dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije na strani revidenta, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče dovoliti. To stališče je skladno z Ustavo RS (glej npr.: sklep Ustavnega sodišča RS Up-858/08 z dne 3. 6. 2008).

5. Revidentka uveljavlja dovoljenost revizije po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1, po kateri je revizija dovoljena, če gre po vsebini zadeve za odločitev o pomembnem pravnem vprašanju ali če odločba sodišča prve stopnje odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča glede pravnega vprašanja, ki je bistveno za odločitev, ali če v sodni praksi sodišča prve stopnje o tem vprašanju ni enotnosti, Vrhovno sodišče pa o tem še ni odločalo.

6. Dovoljenost revizije po citirani določbi ZUS-1 utemeljuje z navedbo, da gre za pomembno pravno vprašanje, ki ima zanjo pomembne posledice in je obravnava potrebna zaradi zagotovitve pravne varnosti, enotne uporabe prava in razvoja prava, saj v sodni praksi Vrhovnega sodišča o podobni zadevi še ni bilo odločeno.

7. Po presoji Vrhovnega sodišča s to navedbo uveljavljanega pogoja za dovoljenost revizije ni izkazala.

8. Revidentka namreč ni opredelila oziroma navedla konkretnega pravnega vprašanja, glede katerega pričakuje odločitev Vrhovnega sodišča. V skladu s trditvenim in dokaznim bremenom ter ustaljeno upravnosodno prakso Vrhovnega sodišča bi morala natančno in konkretno navesti sporno pravno vprašanje in pravno pravilo, ki naj bi bilo prekršeno, okoliščine, ki kažejo na njegovo pomembnost, ter na kratko obrazložiti, zakaj je sodišče prve stopnje to vprašanje rešilo nezakonito.(1) Po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča samo navedba revizijskih razlogov brez konkretizacije pravnega vprašanja za dovoljenost revizije ne zadošča.(2) Vrhovno sodišče zato zgolj pripominja, da je v upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča popolnoma jasno, v kateri fazi razlastitvenega postopka se presoja izpolnjevanje ostalih dveh pogojev iz drugega odstavka 92. člena Zakona o urejanju prostora, to je sorazmernosti razlastitvenega namena s posegom v zasebno lastnino in nujnosti razlastitve za dosego javne koristi.(3)

9. Ker revidentka ni izkazala, da je izpolnjen uveljavljani pogoj za dovoljenost revizije, je Vrhovno sodišče revizijo zavrglo kot nedovoljeno na podlagi 89. člena ZUS-1. K II. točki izreka:

10. Revidentka z revizijo ni uspela, zato sama trpi svoje stroške revizijskega postopka (prvi odstavek 165. člena in prvi odstavek 154. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1).

(1) Enako odločbe Vrhovnega sodišča, kot npr.: X Ips 313/2009, X Ips 299/2011, X Ips 363/2012, X Ips 310/2012, X Ips 276/2013, X Ips 198/2014, X Ips 437/2014 in druge.

(2) Odločbe Vrhovnega sodišča, kot npr.: X Ips 135/2009, X Ips 359/2010, X Ips 346/2011, X Ips 90/2012, X Ips 264/2012, X Ips 92/2013, X Ips 254/2013 in druge.

(3) Glej odločbi Vrhovnega sodišča X Ips 231/2013 in X Ips 70/2014.