Jedro

Zgolj neupravičeno gojenje konoplje samo po sebi še ne zadostuje za zaključek, da je storilec konopljo tudi proizvajal. Proizvodnja namreč vključuje izdelavo in gojenje prepovedane droge v večjem obsegu in za nadaljnjo prodajo, saj pomeni (že po jezikovnem pomenu besede) produciranje večje količine določene snovi. V primeru, ko se obsojencu očita gojenje relativno majhnega števila rastlin konoplje, je za kaznivost takšnega ravnanja treba ugotoviti tudi obstoj drugih okoliščin, ki kažejo na to, da pridelava konoplje ni bila namenjena samo obdolženčevi lastni uporabi. Pridelava prepovedane droge mora biti takšna, da se pri njej ustvarjajo presežki, namenjeni širšemu krogu oseb, in ne zgolj obsojenčevi lastni uporabi.

Izrek

I. Zahteva za varstvo zakonitosti se zavrne.

II. Obsojenca se oprosti plačila sodne takse.

Obrazložitev

A. 1. Okrožno sodišče v Mariboru je s sodbo IV K 31245/2017 z dne 13. 11. 2020 obsojenega A. A. spoznalo za krivega storitve kaznivega dejanja neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami, nedovoljenimi snovmi v športu in predhodnimi sestavinami za izdelavo prepovedanih drog po prvem odstavku 186. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1). Izreklo mu je pogojno obsodbo, v kateri mu je določilo kazen eno leto zapora, ki ne bo izrečena, če v preizkusni dobi dveh let po pravnomočnosti sodbe ne bo storil kaznivega dejanja. Sodišče je odločilo, da se obsojencu odvzamejo prepovedane droge in zasežena sredstva za njihovo izdelovanje in da je obsojenec dolžan plačati stroške kazenskega postopka. Višje sodišče v Mariboru je s sodbo II Kp 31245/2017 z dne 21. 4. 2021 pritožbo obsojenčeve zagovornice zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Odločilo je, da se obsojenca oprosti plačila stroškov pritožbenega postopka.

2. Zoper navedeno pravnomočno sodbo vlaga zahtevo za varstvo zakonitosti obsojenčeva zagovornica, kot navaja v uvodu, zaradi kršitve pravice do poštenega sojenja iz 6. člena Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin, bistvenih kršitev določb kazenskega postopka iz 8. in 11. točke prvega odstavka 371. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP), predvsem pa zaradi kršitve kazenskega zakona, pa tudi zaradi zmotno in nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja in kršitve domneve nedolžnosti. V obrazložitvi zahteve trdi, da je v izpodbijani pravnomočni sodbi podana kršitev po 8. točki prvega odstavka 371. člena ZKP, ker sta bili odredbi za hišno preiskavo neobrazloženi, odredbi pa tudi ne dosegata za hišno preiskavo določenega dokaznega standarda, da je podana kršitev kazenskega zakona, ker v obravnavanem primeru ni šlo za proizvodnjo prepovedane droge, temveč za samooskrbo z naravnim zdravilom in da je sodišče pri izreku kazenske sankcije kršilo zakon. Vrhovnemu sodišču predlaga, da zahtevi za varstvo zakonitosti ugodi in izpodbijano pravnomočno sodbo spremeni tako, da obsojenca oprosti obtožbe.

3. Vrhovni državni tožilec Hinko Jenull je v odgovoru na zahtevo, podanem v skladu z določbo 423. člena ZKP, predlagal njeno zavrnitev. Navedel je, da zatrjevana kršitev po 8. točki prvega odstavka 371. člena ZKP ni podana, da se je obsojencu očitala proizvodnja in hramba prepovedane droge zaradi prodaje, zato ni šlo za v zahtevi zatrjevano "samooskrbo obsojenca", da je pritožbeno sodišče v zvezi z uveljavljano kršitvijo kazenskega zakona zavzelo ustrezna stališča in da v zvezi z izrekom kazenske sankcije ni bil kršen zakon.

4. Odgovor Vrhovnega državnega tožilstva je Vrhovno sodišče poslalo obsojencu in njegovi zagovornici. Slednja se o njem ni izjavila, obsojenec pa priporočene sodne pošiljke dvakrat ni dvignil. B.

5. Vložnica v zahtevi za varstvo zakonitosti trdi, da je bilo v obravnavanem primeru zmotno uporabljeno materialno pravo, ker obsojencu očitano ravnanje ni kaznivo dejanje. Kršitev utemeljuje s sklicevanjem na sodno prakso Vrhovnega sodišča v zvezi s proizvodnjo in hrambo prepovedane droge konoplje ter navedbami, da obsojenec dejanja ni storil "zoper zdravje", ker je s konopljo zdravil sebe in svoje sorodnike. Navaja še, da gojenja konoplje ni mogoče pavšalno enačiti s proizvodnjo, ki je namenjena širšemu krogu uporabnikov in pomeni storilčevo ukvarjanje s pridelavo. Kršitev sklene z navedbo, da v obravnavanem primeru ni bilo potencialnih oškodovancev - kupcev prepovedane droge, kar kaže na obsojenčevo lastno uporabo konoplje.

6. Bistvo kazenskopravnega očitka obsojencu v obravnavani zadevi je, da je proizvajal in zaradi prodaje hranil konopljo s tem, da je: – na vrtu ob stanovanjski hiši gojil 9 sadik konoplje v velikosti od 54 - 57 cm, iz katerih je bilo posušeno vsaj 155 g za uživanje uporabne konoplje; – v prirejenem prostoru - dveh šotorih - v stanovanjski hiši gojil 15 sadik konoplje v velikosti od 90 do 120 cm, iz katerih je bilo posušeno vsaj 301 g za uživanje uporabne konoplje, poleg tega pa je sušil tudi sadiko konoplje, iz katere je bilo posušeno vsaj 14 g konoplje in skupno hranil 186,86 g posušene konoplje.

7. V obravnavanem primeru se torej obsojencu v okviru storitve enega kaznivega dejana neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami, nedovoljenimi snovmi v športu in predhodnimi sestavinami za izdelavo prepovedanih drog po prvem odstavku 186. člena KZ-1, očitata dva izvršitvena načina storitve tega kaznivega dejanja. Očita se mu, da je prepovedano drogo proizvajal in hranil z namenom nadaljnje prodaje.

8. Kaznivo dejanje po prvem odstavku 186. člena KZ-1 stori, kdor neupravičeno proizvaja, predeluje, prodaja ali ponuja na prodaj ali zaradi prodaje ali dajanja v promet kupuje, hrani ali prinaša ali posreduje pri prodaji ali nakupu ali kako drugače neupravičeno daje v promet rastline in substance, ki so razvrščene kot prepovedane droge ali nedovoljene snovi v športu ali predhodne sestavine, ki se uporabljajo za izdelavo prepovedanih drog. Kaznivo dejanje je uvrščeno med kazniva dejanja zoper človekovo zdravje, kar pomeni, da je smisel in namen tega kaznivega dejanja varovanje potencialnih oškodovancev - uporabnikov prepovedanih drog.

9. Vrhovno sodišče je v številnih svojih odločbah1 v zvezi z izvršitveno obliko proizvodnje prepovedane droge presodilo, da zgolj neupravičeno gojenje konoplje samo po sebi še ne zadostuje za zaključek, da je storilec konopljo tudi proizvajal. Proizvodnja namreč vključuje izdelavo in gojenje prepovedane droge v večjem obsegu in za nadaljnjo prodajo, saj pomeni (že po jezikovnem pomenu besede) produciranje večje količine določene snovi. V primeru, ko se obsojencu očita gojenje relativno majhnega števila rastlin konoplje, je za kaznivost takšnega ravnanja treba ugotoviti tudi obstoj drugih okoliščin, ki kažejo na to, da pridelava konoplje ni bila namenjena samo obdolženčevi lastni uporabi. Pridelava prepovedane droge mora biti takšna, da se pri njej ustvarjajo presežki, namenjeni širšemu krogu oseb, in ne zgolj obsojenčevi lastni uporabi.

10. V obravnavanem primeru zatrjevana kršitev kazenskega zakona ni podana. Iz opisa obsojencu očitanega kaznivega dejanja je razvidno, da je izpolnil dva izvršitvena načina kaznivega dejanja po prvem odstavku 186. člena KZ-1 in sicer proizvodnjo konoplje in njeno hrambo z namenom nadaljnje prodaje. Sodišči prve in druge stopnje sta v razlogih izpodbijane sodbe2 obširno utemeljili, katere so tiste okoliščine, ki kažejo na proizvodnjo, torej gojenje konoplje v večji količini in njeno hrambo z namenom nadaljnje prodaje. Gre za okoliščine, na podlagi katerih je mogoče sklepati, da je v obravnavanem primeru šlo za ukvarjanje s predelavo prepovedane droge, pri kateri se ustvarjajo presežki, namenjeni širšemu krogu oseb, da torej prepovedana droga ni bila namenjena le obsojenčevi lastni uporabi in uporabi njegovih družinskih članov. Sodišče je ugotovilo, da je obsojenec gojil relativno veliko število sadik konoplje, na dveh različnih lokacijah, pri tem je uporabljal dva posebej prirejena šotora, ki sta bila opremljena z ustreznimi napravami, obsojencu je bila zasežena - upoštevaje njegove prihodke - nesorazmerno draga oprema za gojenje prepovedane droge, v posesti je imel tudi elektronsko tehtnico in kovinski mlinček. Zlasti pa je sodišče ugotovilo, da je količina prepovedane droge zadostovala za najmanj 636,86 dnevnih odmerkov, kar presega količino, ki bi jo obsojenec potreboval za lastno uporabo, na letni ravni za najmanj enkrat. 11. Neutemeljena je tudi trditev zahteve, da je v obravnavanem primeru podana bistvena kršitev določb kazenskega postopka po 8. točki prvega odstavka 371. člena ZKP, ker so bili dokazi, na katerih temelji izpodbijana sodba, pridobljeni s kršitvijo obsojenčeve pravice do zasebnosti. Obsojenčeva zagovornica kršitev utemeljuje z navedbami, da sta bili odredbi, na podlagi katerih sta bili pri obsojencu opravljeni hišni preiskavi, neobrazloženi oziroma v nasprotju s standardom obrazloženosti odredb za hišno preiskavo, ki ga je v odločbi Up-106/2013 z dne 9. 6. 2016 izoblikovalo Ustavo sodišče RS. Uveljavlja še, da dokazni standard z izdajo odredb ni bil izpolnjen, ker preiskovalni sodnik ni razpolagal z informacijami takšne kvalitete, ki bi ga mogle prepričati v njihovo izdajo. Uveljavljeno kršitev sklene z navedbo, da so "rezultati nezakonitega dela policije, ki so temeljili na takšnih odredbah,"sadeži zastrupljenega drevesa, zato se sodba nanje ne sme opreti.

12. Iz navedene odločbe Ustavnega sodišča RS je med drugim razvidno stališče, da mora sodnik razloge oziroma okoliščine, na podlagi katerih dovoli hišno preiskavo, konkretizirati in določno izraziti že v sami odredbi za hišno preiskavo, torej še pred posegom v pravico posameznika do nedotakljivosti stanovanja in to v taki meri, da razumnega človeka prepričajo, da so pogoji za hišno preiskavo izpolnjeni. Zahteve po predhodno obrazloženi sodni odredbi ni mogoče zaobiti z naknadno kontrolo, saj ta ne zagotavlja ustreznih in zadostnih jamstev pred morebitnimi zlorabami, temveč odpira vrata arbitrarnim posegom.

13. V obravnavanem primeru sta bili zoper obsojenca s strani preiskovalnega sodnika Okrožnega sodišča v Mariboru dne 18. 7. 2017 izdani dve odredbi za hišno preiskavo, in sicer odredba I Kpd 31245/2017 z dne 18. 7. 20173 in odredba I Kpd 31245/2017 z dne 18. 7. 20174. Po presoji Vrhovnega sodišča izpodbijani odredbi v celoti izpolnjujeta kriterije, ki jih je odločbi Up-106/2013 z dne 9. 6. 2016 izoblikovalo Ustavno sodišče RS. V prvi odredbi, ki se nanaša na preiskavo hiše in gospodarskega poslopja na naslovu Polička vas 54, je vsebina dokazov, ki po presoji preiskovalnega sodnika kažejo na obstoj utemeljenih razlogov za sum, da obsojenec izvršuje kaznivo dejanje neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami, nedovoljenimi snovmi v športu in predhodnimi sestavinami za izdelavo prepovedanih drog po prvem odstavku 186. člena KZ-1, podrobno povzeta. Odredba temelji predvsem na uradnem zaznamku policista, ki je na vrtu stanovanjske hiše neposredno opazil rastline, ki so po zunanjosti podobne konoplji. Iz navedenega uradnega zaznamka je bilo razvidno še, da je policija z zbiranjem obvestil ugotovila, da obsojenec dvakrat do trikrat na teden obiskuje opuščeni vrt ob stanovanjski hiši, na parceli pa naj bi zalival rastline konoplje. Prav tako je ustrezno obrazložena tudi druga odredba, ki se nanaša na preiskavo stanovanjske hiše s pritiklinami na naslovu Dogoška cesta 30, Maribor. Iz njene obrazložitve je razvidno, da utemeljeni razlogi za sum, da je obsojenec storil očitano mu kaznivo dejanje temeljijo predvsem na neposredni zaznavi policistov, ki sta obsojencu vročila odredbo za hišno preiskavo objekta v Polički vasi. Policista sta namreč na vratih stanovanjske hiše zaznala močan vonj po prepovedani drogi konoplji, poleg tega pa sta opazila, da so bila okna v hiši z notranje strani prikrita z blagom.

14. Upoštevaje takšne razloge odredb za hišno preiskavo so neutemeljene trditve zahteve, da sta odredbi neobrazloženi, da gre za dobesedni prepis predloga policije oz. tožilstva, da iz njiju ni razvidna presoja preiskovalnega sodnika, ki ga je privedla do odločitve za njuno izdajo in da v navedenih odredbah "manjka dokazna ocena". Obsojenčeva zagovornica v zahtevi obširno trdi, da sta bili odredbi izdani na podlagi neresničnih podatkov, da je bilo na hiši zakrito le eno okno, da zoper obsojenca ni nobenega dokaza, da je konopljo posedoval z namenom nadaljnje prodaje oziroma, da jo je proizvajal, da je konopljo gojil za lastne potrebe, ker trpi za "ADHD", da je sodišče obsojencu neutemeljeno štelo v škodo, da je v času storitve kaznivega dejanja imel drugega osebnega zdravnika, da je "povsem zgrešena" ocena sodišča, da je obsojenčev zagovor neprepričljiv in sam s seboj v nasprotju, da je "sodišče obsojenca lovilo na malenkostih" in da je bila s takšnim ravnanjem kršena njegova domneva nedolžnosti. Po vsebini te trditve pomenijo izpodbijanje s pravnomočno odločbo ugotovljenega dejanskega stanja; iz tega razloga pa zahteve za varstvo zakonitosti v skladu z določbo drugega odstavka 420. člena ZKP, ni mogoče vložiti.

15. Neutemeljena je tudi trditev zahteve, da je sodišče pri izreku kazenske sankcije kršilo zakon. Obsojencu je bila v okviru pogojne obsodbe določena kazen v mejah z zakonom predpisane kazni za kaznivo dejanje neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami, nedovoljenimi snovmi in postopki v športu ter predhodnimi sestavinami za izdelavo prepovedanih drog po prvem odstavku 186. člena KZ-1. V razlogih izpodbijane pravnomočne sodbe5 je izrečena kazenska sankcija podrobno obrazložena, zato je tudi ni mogoče šteti za arbitrarno.

C.

16. Ker v zahtevi za varstvo zakonitosti uveljavljane kršitve niso podane, zahteva pa je bila vložena tudi iz nedovoljenega razloga zmotno oziroma nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja, jo je Vrhovno sodišče v skladu z določbo 425. člena ZKP zavrnilo.

17. Vrhovno sodišče je, upoštevaje življenjske razmere obsojenca, ki je po podatkih sodbe sodišča prve stopnje brez poklica in zaposlitve, v lasti pa ima le osebno vozilo Renault Twingo, letnik 2002, obsojenca na podlagi določb 98.a člena v zvezi s četrtim odstavkom 95. člena ZKP oprostilo plačila sodne takse.

18. Odločitev je bila sprejeta soglasno.

1 Primerjaj npr. sodbe v zadevah I Ips 38206/2015 z dne 17. 9. 2020, I Ips 39554/2016 z dne 10. 10. 2019, I Ips 32547/2015 z dne 3. 10. 2019, I Ips 41353/2013 z dne 20. 12. 2018 in I Ips 17128/2010 z dne 31. 1. 2013. 2 12. in 13. stran sodbe sodišča prve stopnje, 13.,14., 17., 18. in 19. točka sodbe pritožbenega sodišča. 3 List. št. od 14 do 17 spisa. 4 List. št. od 23 do 27 spisa. 5 14. in 15. stran sodbe sodišča prve stopnje, 20. točka razlogov sodbe pritožbenega sodišča.