Jedro

Glede na dejstvo, da je sodišče prve stopnje izvedlo vse relevantne dokaze (ki jih je tudi dokazno ocenilo), le sklicevanje na načelo ekonomičnosti postopka in na pravico strank do pritožbe nista okoliščini, ki bi zadoščali za obrazložitev glede vračanja zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje. Poleg tega sodišče druge stopnje tudi ni obrazložilo svoje odločitve glede tehtanja med tem, zakaj sta okoliščini za razveljavitev sodbe (zadostna trditvena podlaga in očitana bistvena kršitve iz 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP) takšni, da onemogočata izvedbo postopka pred sodiščem druge stopnje glede na 354. in 355. člen ZPP.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep sodišča druge stopnje se razveljavi in se zadeva vrne temu sodišču v novo odločanje.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je s sodbo toženi stranki naložilo, naj tožniku plača znesek 718,84 EUR skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi (I. točka izreka); kar je tožnik zahteval več, to je plačilo zneska 2.443,88 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, je zavrnilo (II. točka izreka). Tožniku je naložilo, da toženi stranki povrne stroške postopka v višini 307,28 EUR, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi (III. točka izreka).

2. Sodišče druge stopnje je tožnikovi pritožbi ugodilo, zavrnilni del sodbe sodišča prve stopnje in odločitev o stroških razveljavilo in zadevo v tem obsegu vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje (I. točka izreka), odločitev o pritožbenih stroških pa pridržalo za končno odločbo (II. točka izreka). Razveljavitev dela sodbe sodišča prve stopnje je obrazložilo s tem, da takšno odločitev narekuje načelo ekonomičnosti in pravica obeh strank do pritožbe, hkrati pa to ne posega v pravico strank do sojenja brez nepotrebnega odlašanja (tožba je bila vložena v juliju 2017).

3. Zoper sklep o razveljavitvi se je pritožila tožena stranka. V pritožbi navaja, da bi lahko sodišče druge stopnje v skladu z določbo prvega odstavka 355. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 16/99 in nadalj; v nadaljevanju ZPP) glede na naravo stvari in okoliščine primera samo dopolnilo postopek oziroma odpravilo pomanjkljivosti, ki naj bi jih pri izdaji sodbe zagrešilo sodišče prve stopnje. Poudarja, da sodišče druge stopnje svoje odločitve, zakaj zadevo vrača sodišču prve stopnje, ni obrazložilo, zaradi česar teh razlogov tožena stranka niti ne more obrazloženo izpodbijati. Iz izpodbijanega sklepa ne izhaja, zakaj sodišče druge stopnje v konkretni zadevi ne bi moglo samo dopolniti postopka oziroma odpraviti pomanjkljivosti, ki naj bi jih zagrešilo sodišče prve stopnje. Sodišče prve stopnje je dokazni postopek v predmetni zadevi izpeljalo temeljito ter izčrpno zaslišalo tako s strani tožeče stranke kot tudi s strani tožene stranke predlagane priče. V spisu je številna listinska dokumentacija, zato bi lahko sodišče druge stopnje tisto, kar v 10. točki obrazložitve svojega sklepa nalaga sodišču prve stopnje, upoštevajoč dosedanje navedbe strank in predložene dokaze, opravilo samo. Ker je sodišče druge stopnje zavzelo stališče, da je tožnik podal zadostno trditveno podlago, bi jo lahko upoštevalo samo. Prav tako bi lahko odpravilo ugotovljeno protispisnost, če je ocenilo, da je sodišče prve stopnje izpovedi povzelo le v nekaterih delih, v preostalih pravno relevantnih pa ne. Narava tožnikovega dela na misiji KFOR v spornem obdobju jasno izhaja iz že doslej izvedenega dokaznega postopka. Golo dejstvo, da je bila tožba vložena v juliju 2017, ne omogoča zaključka, da se z razveljavitvijo ne posega v pravico strank do sojenja brez nepotrebnega odlašanja. Priglaša pritožbene stroške.

4. Tožnik je podal odgovor na pritožbo, v katerem predlaga zavrnitev pritožbe tožene stranke in potrditev izpodbijanega sklepa sodišča druge stopnje. Priglaša stroške odgovora na pritožbo.

5. Pritožba je utemeljena.

6. Drugi odstavek 357.a člena ZPP določa, da se sme sklep sodišča druge stopnje izpodbijati samo iz razloga, da je sodišče druge stopnje razveljavilo odločbo sodišča prve stopnje in zadevo vrnilo v novo sojenje, čeprav bi kršitve postopka glede na njeno naravo lahko samo odpravilo (prvi in drugi odstavek 347. člena ZPP) ali bi glede na naravo stvari in okoliščine primera lahko samo dopolnilo postopek oziroma odpravilo pomanjkljivosti (prvi odstavek 355. člena ZPP) ali če bi moralo samo opraviti novo sojenje (drugi odstavek 354. člena ZPP in drugi odstavek 355. člena ZPP). Sodišče druge stopnje lahko le izjemoma razveljavi sodbo sodišča prve stopnje (če samo ne more odpraviti ugotovljene kršitve oziroma če samo ne more dopolniti postopka ali odpraviti ugotovljenih pomanjkljivosti, pri čemer ta razveljavitev ne sme povzročiti hujše kršitve strankine pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja).

7. Tožena stranka v pritožbi utemeljeno opozarja na to, da sodišče druge stopnje ni ustrezno obrazložilo, zakaj ne more samo odpraviti ugotovljene kršitve oziroma ugotovljene pomanjkljivosti. Glede na dejstvo, da je sodišče prve stopnje izvedlo vse relevantne dokaze (ki jih je tudi dokazno ocenilo), le sklicevanje na načelo ekonomičnosti postopka in na pravico strank do pritožbe nista okoliščini, ki bi zadoščali za obrazložitev glede vračanja zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje. Poleg tega sodišče druge stopnje tudi ni obrazložilo svoje odločitve glede tehtanja med tem, zakaj sta okoliščini za razveljavitev sodbe (zadostna trditvena podlaga tožnika in očitana bistvena kršitev iz 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP) takšni, da onemogočata izvedbo postopka pred sodiščem druge stopnje glede na 354. in 355. člen ZPP.

8. Iz obrazložitve sodbe sodišča prve stopnje izhaja, da je sodišče prve stopnje v dokazne namene zaslišalo tožnika ter šest prič in vpogledalo vse priloge, ki so bile vložene v spis, medtem ko zaslišanja dveh prič ni izvedlo zaradi umika tega dokaznega predloga. Izvedene dokaze je dokazno ocenilo in na podlagi ugotovljenih dejstev delno ugodilo tožnikovemu tožbenemu zahtevku, v preostalem delu pa ga je zavrnilo.

9. Zato revizijsko sodišče tudi sicer (poleg obrazložitve v 7. točki) zaključuje, da kršitve oziroma pomanjkljivosti, ki jih je ugotovilo sodišče druge stopnje pri obravnavanju pritožbe zoper sodbo sodišča prve stopnje, niso takšne, da jih glede na naravo stvari in okoliščine primera ne bi moglo samo odpraviti. Procesna dejanja, ki jih je naložilo sodišču prve stopnje, bi lahko sodišče druge stopnje samo opravilo in nato odločilo še o preostalem delu tožnikovega tožbenega zahtevka, to pa bi prispevalo tudi k hitrejši rešitvi spora.

10. Glede na navedeno je Vrhovno sodišče v skladu s petim odstavkom 357.a člena ZPP pritožbi ugodilo, izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču druge stopnje v novo odločanje.

11. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo (tretji odstavek 165. člena ZPP).

12. Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, ki je naveden v uvodu odločbe. Odločitev je sprejelo soglasno.