Jedro

Predlagatelj za dopustitev revizije spregleda dejstvo, da sta v konkretni zadevi odločbi Sodnega sveta z dne 16. 6. 2011 in odločba predsednika sodišča z dne 20. 12. 2010 v 2. točki izreka pravnomočni, torej odgovor na postavljena prvo, tretje in delno drugo vprašanje ne more biti relevanten za samo odločitev. Dejstvo pravnomočnih odločb, ob znanih posledicah instituta pravnomočnosti (tudi glede na ustaljeno sodno prakso), namreč ne omogoča presoje navedenih pravnih vprašanj.

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je naložilo toženi stranki, da tožniku plača 273,19 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, na to neto razliko pa obračuna in plača tudi ustrezne davke in prispevke (I. točka izreka), tožniku od 1. 1. 2011 dalje obračunava in izplačuje plačo tako, da kot osnovno plačo upošteva vsakokratni 55. plačni razred, neto razliko med tako obračunano in izplačano plačo ter med dejansko obračunano in izplačano plačo za vsak mesec izplača tožniku skupaj z zakonskimi zamudnimi ter z obračunom davkov in prispevkov (II. točka izreka), toženi stranki pa je naložilo tudi, da tožniku povrne stroške postopka z zamudnimi obrestmi (III. točka izreka).

2. Sodišče druge stopnje je pritožbi tožene stranke delno ugodilo in II. točko izreka sodbe sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je naložilo toženi stranki, da od 1. 1. 2011 dalje tožniku obračuna in izplača plačo v skladu z 2. točko odločbe predsednika sodišča v ... Su 210501/2010 z dne 20. 12. 2010 o uvrstitvi tožnika v 55. plačni razred, tožniku obračuna bruto plačo ter izplača neto razliko med pripadajočo in dejansko prejeto plačo za čas od 1. 1. 2011 do 18. 10. 2011 z zakonitimi zamudnimi obrestmi od zapadlosti mesečnih neto zneskov ter obračuna in plača davke in prispevke, višji zahtevek za obračun in plačilo razlik v plači od 19. 11. 2011 dalje pa je zavrnilo. V ostalem delu je pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje ter odločilo, da tožena stranka krije sama svoje pritožbene stroške.

3. V pravočasnem predlogu za dopustitev revizije tožena stranka navaja, da je od odločitve Vrhovnega sodišča mogoče pričakovati odločitev o pravnih vprašanih, ki so pomembna za zagotovitev pravne varnosti in enotne uporabe prava. Poudarja, da v tovrstnih zadevah še ni prakse Vrhovnega sodišča. V predlogu smiselno navaja naslednja pravna vprašanja: (1) Ali je pravilna in dopustna razlaga drugega odstavka 9. člena Zakona o interventnih ukrepih (ZIU, Uradni list RS, št,. 94/2010) tako, da se na njegovi podlagi uporablja le 18. člen Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o sistemu plač v javnem sektorju (ZSPJS-L, Uradni list RS, št. 91/2009), in kar za sodnike in nekatere funkcionarje pomeni zaključek prehoda na nov plačni sistem s 1. 12. 2010 ? (2) Ali je pravilna in dopustna razlaga drugega odstavka 9. člena ZIU, tako da ne upošteva oz. zanemari večino določb (17., 19. in 20. člena) ZSPJS-L? (3) Ali je pravilna in dopustna razlaga drugega odstavka 9. člena ZIU tako, da prihaja do podvajanja zakonsko urejene materije – saj iz odločb sodišč druge in prve stopnje izhaja, da je vsebina norme interventnega zakona dejansko potrditev vsebine prehodne določbe ZSPJS-L, ki že velja, in se torej le podvaja? Predlagatelj v nadaljevanju navaja, da se določba 9. člena ZIU v praksi različno razlaga in uporablja, povzema stališče Sodnega sveta, s katerim se ne strinja (saj iz 17. in 18. člena ZSPJS-L izhaja le uvrstitev v plačne razrede, vendar ZIU vsebuje tudi izrecne določbe o izplačilu in obračunu plač v spornem obdobju in napotuje na uporabo prehodnih določb ZSPJS-L) ter navaja, da sta povem nasprotno razlago sporne določbe zavzela Vrhovno državo tožilstvo in Državno pravobranilstvo. Razlaga Sodnega sveta in sodišč bi torej pomenila tudi priviligirano obravnavanje nekaterih funkcionarjev, čeprav ZIU ne uzakonja pozitivne diskriminacije.

4. Predlog ni utemeljen.

5. Predlagatelj za dopustitev revizije spregleda dejstvo, da sta v konkretni zadevi odločbi Sodnega sveta z dne 16. 6. 2011 (1) in odločba predsednika sodišča z dne 20. 12. 2010 v 2. točki izreka (2) pravnomočni, torej odgovor na postavljena prvo, tretje in delno drugo vprašanje ne more biti relevanten za samo odločitev. Dejstvo pravnomočnih odločb, ob znanih posledicah instituta pravnomočnosti (tudi glede na ustaljeno sodno prakso), namreč ne omogoča presoje navedenih pravnih vprašanj. V zvezi z drugim vprašanjem predlagatelj tudi ne navede, kako naj bi sodišči spregledali določbe 17., 19. in 20. člena ZSPJS-L (pri čemer je jasno da se (ne)uporaba 17. člena veže na razlago glede uporabe 18. člena v povezavi z 16. členom ZSPJS-L in da 19. člen ZSPJS-L za tožnika sploh ne more veljati) in predvsem, ali ima oziroma bi to lahko imelo sploh kakšne posledice tudi na višino prisojene razlike plače. 6. Ker pogoji za dopustitev revizije iz 367.a člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in nadalj.) niso izpolnjeni, je revizijsko sodišče predlog zavrnilo (prvi in drugi odstavek 367.c člena ZPP).

Op. št. (1): S to odločbo je Sodni svet odpravil odločbo predsednika sodišča v 3. točki izreka, ki določa obračun in izplačilo plač tožniku za 51. plačni razred. Op. št. (2): V tej točki je bil tožnik uvrščen v 55. plačni razred.