Jedro

Tožnik je od 1. 12. 2010 uvrščen v 55. plačni razred (ker je bila odločba, s katero je bila njegova plača znižana na 51. plačni razred, odpravljena), zato mu je tožena stranka dolžna od takrat dalje izplačevati plačo, ustrezno 55. plačnemu razredu. Ker je dejansko prejemal nižjo plačo (po 51. plačilnem razredu), je za to obdobje upravičen do razlike med pripadajočo in dejansko izplačano plačo, tožena stranka pa mu je od pripadajoče bruto razlike dolžna obračunati in plačati tudi davke in prispevke.

Sodišče prve stopnje je tožbenemu zahtevku utemeljeno ugodilo, razen v delu, v katerem je ugodilo tožbenemu zahtevku tudi glede bodoče dospevajočih plač za čas po zaključku glavne obravnave, saj sme sodišče naložiti toženi stranki, naj opravi določeno dajatev, le tedaj, če je ta zapadla do konca glavne obravnave.

Izrek

Pritožbi se delno ugodi in se izpodbijana sodba v II. točki izreka delno spremeni tako, da se glasi: „Toženka je dolžna za čas od 1. 1. 2011 dalje tožniku obračunati in izplačati plačo v skladu z 2. točko odločbe predsednika sodišča št.... z dne 20. 12. 2010 o uvrstitvi tožnika v 55. plačilni razred.

Toženka je dolžna tožniku obračunati bruto in izplačati neto razliko med pripadajočo in dejansko prejeto plačo za čas od 1. 1. 2011 do 18. 10. 2011 z zakonskimi zamudnimi obrestmi, od zapadlosti mesečnih neto zneskov, to je od vsakega 5. dne v mesecu za pretekli mesec, do plačila ter zanj obračunati in plačati vse pripadajoče prispevke in davke od bruto razlik v plači, vse v roku 15 dni pod izvršbo.

Višji tožbeni zahtevek tožnika za obračun in plačilo razlik v plači za čas od 19. 10. 2011 dalje, se zavrne.“ V preostalem delu se pritožba zavrne in se v nespremenjenem delu potrdi izpodbijana sodba sodišča prve stopnje.

Tožena stranka sama krije svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo razsodilo, da je toženka dolžna tožniku plačati 273,19 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 5. 1. 2011 do plačila; na to razliko neto plače je dolžna obračunati in za tožnika plačati vse pripadajoče prispevke in davke, v 15 dneh pod izvršbo (I. točka izreka); toženki je naložilo, da je dolžna od 1. 1. 2011 naprej tožniku obračunati in izplačati plačo tako, da upošteva kot osnovno plačo vsakokratno vrednost 55. plačnega razreda, neto razliko med tako obračunano in izplačano plačo ter med dejansko obračunano in izplačano plačo za vsak posamezni mesec je dolžna toženka tožniku izplačati skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od vsakega 5. dne v mesecu do plačila, celotno obveznost pa v roku 15 dni od pravnomočnosti sodbe, na razliko neto plače za vsak posamezen mesec je dolžna obračunati in za tožnika plačati vse pripadajoče prispevke in davke zakonitim prejemnikom (II. točka izreka). Odločilo je, da je tožena stranka dolžna tožniku povrniti stroške postopka v znesku 26,52 EUR, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka osemdnevnega izpolnitvenega razloga dalje do plačila, pod izvršbo (III. točka izreka).

Zoper sodbo se pritožuje tožena stranka iz pritožbenega razloga zmotne uporabe materialnega prava po 3. točki prvega odstavka 338. člena ZPP. Predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi tako, da izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbeni zahtevek zavrne v celoti in tožniku naloži povračilo pravdnih stroškov tožene stranke, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od izdaje drugostopne sodne odločbe naprej. Izpostavlja dejstvo, da tudi za pravosodne funkcionarje velja postopen prehod na nov plačni sistem, le oblika realizacije prehoda na nov plačni sistem je drugačna. Prvi dvig plače pravosodnih funkcionarjev je bil določen in izveden 1. 7. 2009, ko so bili sodniki v skladu s prehodno določbo 17. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o sistemu plač v javnem sektorju upravičeni do uvrstitve v plačne razrede kot izhaja iz tabele 17. člena ZSPJS. Od 1. 12. 2010 pa naj bi bili sodniki upravičeni do uvrstitve v končne plačne razrede, kot jih določa 16. člen ZSPJS. Tudi za funkcionarje je bila določena enaka omejitev izplačil osnovnih plač na ravni določenih in izplačanih plač v letu 2010 in sicer na ravni Zakona o interventnih ukrepih. Ta je določil, da se pravosodnim funkcionarjem ne glede na določbe drugih členov ZSPJS tudi v obdobju od 1. 12. 2010 do 31. 12. 2011 plače obračunavajo in izplačujejo v skladu s 17. do 24. členom ZSPJS. Na ta način so funkcionarji vseh treh vej oblasti obravnavani enako tudi pri odpravi nesorazmerij v osnovnih plačah in pri uvrščanju v končne plačne razrede. Določba drugega odstavka 9. člena ZIU posega v obračun in izplačilo in uzakonja obračun in izplačilo plač pravosodnim funkcionarjem, kot je veljal v prehodnem obdobju, določenim z ZSPJS-L. Podaljšanje obdobja obračuna in izplačila plač po prehodnih določbah ZSPJS tako vključuje izplačilo in obračun plač glede na plačne razrede, ki so določeni v 17. členu ZSPJS-L ter tudi uporabo določb, ki določajo izplačilo v 20. členu ZSPJS-L taksativno navedenih dodatkov, katerih upravičenje je izvorno z ZSPJS-L vezano na prehodno obdobje. Na podlagi določbe drugega odstavka 9. člena ZIU je Sodni svet sprejel sklep, da v skladu z Ustavo in odločbami Ustavnega sodišča Republike Slovenije št. U-I-159/08 in U-II/09 ter v skladu z namenom zakonodajalca, ki je med drugim razviden tudi iz javno izraženih namenov predlagatelja, ZIU izenačuje status sodnika z drugimi funkcionarji, kot je bilo to urejeno z novelama ZSPJS-L in Zakonom o spremembah in dopolnitvah Zakona o sodniški službi. To pomeni, da se po mnenju Sodnega sveta s 1. 12. 2010 sodnikom ob uvrstitvi v ustrezne plačne razrede izplačujejo plače, ki so določene v 16. členu ZSPJS-L, s tem da se tudi plače sodnikov, enako kot plače vseh ostalih funkcionarjev, s 1. 12. 2010 znižajo za 4 % osnovne plače. Sodni svet je kot pritožbeni organ ustrezno spreminjal individualne akte sodnikov, s tem da je odpravil del odločb, ki so za obdobje od 1. 12. 2010 do 31. 12. 2011 določale pravico do obračuna in izplačila plače v skladu s 17. členom ZSPJS-L. Na podlagi navedenih odločb Sodnega sveta so sodniki uvrščeni v končne plačne razrede po 16. členu ZSPJS-L. Tožena stranka poudarja, da odločbe Sodnega sveta spreminjajo prvostopenjske akte sodnikov le v delu, ki zadeva obračun in izplačilo plače po 17. členu ZSPJS-L v obdobju od 1. 12. 2010 do 31. 12. 2011, s tem določijo uvrstitev v plačni razred, kot je določen s 16. členom ZSPJS-L, ki predstavlja končni plačni razred sodnikov, hkrati pa ohranjajo v veljavi določbe, ki urejajo upravičenje do dodatkov, določenih v 20. členu ZSPJS. Takšna razlaga Sodnega sveta je najmanj kontradiktorna. Sodišče prve stopnje v odločitvi o plači sodnika v konkretni zadevi zanemari dejstvo, da 18. člen ZSPJS-L ureja le uvrstitev v plačne razrede ter dejstvo, da ZIU odlaga sam obračun in izplačilo plač pravosodnih funkcionarjev po končnih plačnih razredih, določenih v 16. členu ZSPJS-L, kar pomeni, da zaradi interventnih ukrepov pravosodni funkcionarji (torej tudi sodniki) v prehodnem obdobju ne morejo prejemati plače v skladu s plačnim razredom, v katerega so po 18. členu sicer uvrščeni, ker je ZIU obračun in izplačilo plače v skladu s končnimi plačnimi razredi odložil na 1. 12. 2012. Odločitev sodišča prve stopnje bi v praksi pomenila, da bi imeli pravosodni funkcionarji v obdobju varčevalnih ukrepov celo višja izplačila, kot jim bodo pripadala ob dejanskem prehodu na nov plačni sistem. Javni uslužbenec (pravilno: pravosodni funkcionar) je v skladu z 18. v povezavi s 16. členom ZSPJS-L upravičen do uvrstitve v 55. plačni razred, vendar je zaradi podaljšanega obdobja prehoda na nov plačni sistem upravičen do obračuna in izplačila plače po 51. plačnem razredu. Obveznost delodajalca je bila na legitimen način in za točno določen čas z zakonom odložena. Torej obveznost delodajalca do delavca še ni zapadla v plačilo. Navedeni ukrep je, upoštevaje odločbo Ustavnega sodišča Republike Slovenije, v katerem je zavzelo stališče, da so varčevalni ukrepi kot del ekonomske politike države nedvomno ustavno dopusten cilj, vsekakor dopusten. Priglaša pritožbene stroške.

Tožnik v odgovoru na pritožbo prereka pritožbene navedbe in poudarja, da sodniki niso javni uslužbenci, zato je kakršnakoli primerjava z javnimi uslužbenci pravno nedopustna.

Pritožba je delno utemeljena.

Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijano sodbo v mejah uveljavljanih pritožbenih razlogov, pri čemer je v skladu z določbo drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS št. 26/99 in naslednji) po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb postopka, ki izhajajo iz citirane določbe in na pravilno uporabo materialnega prava.

V tem individualnem delovnem sporu je tožnik zahteval, da mu tožena stranka plača razliko v plači za mesec december 2010 ter za čas od 1. 1. 2011 dalje tako, da upošteva kot osnovno plačo vsakokratno vrednost 55. plačnega razreda.

Sodišče prve stopnje je po izvedenem dokaznem postopku zahtevku ugodilo. Ugotovilo je, da je Sodni svet ugodil pritožbi tožnika in odpravil 3. točko odločbe predsednika sodišča z dne 20. 12. 2010, s katero je bilo določeno, da se tožniku za čas od 1. 12. 2010 do 31. 12. 2011 plače obračunavajo in izplačujejo glede na uvrstitev oziroma plačni razred za določitev osnovne plače, ugotovljen v 1. točki odločbe oziroma določen v skladu s 17. členom ZSPJS-L, t.j. 51. plačni razred. Ugotovilo je, da z odpravo 3. točke izreka odločbe o plači tožnika z dne 20. 12. 2010 ni več pravne podlage za obračun plače, kot ga je določala 3. točka odločbe ter da je podana podlaga za realizacijo odločbe. Postavilo se je na stališče, da težka finančna situacija delodajalca ne odveže plačevanja obveznosti iz delovnega razmerja.

Pritožbeno sodišče se strinja z razlogovanjem sodišča prve stopnje ter v zvezi s pritožbenimi navedbami le še dodaja: Po določbi 17. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o sistemu plač v javnem sektorju (ZSPJS-L, Ur. l. RS št. 91/2009) se ne glede na določbe 16. člena citiranega zakona sodnikom ustavnega sodišča, generalnemu sekretarju ustavnega sodišča, sodnikom, državnim tožilcem in državnim pravobranilcem ter generalnemu sekretarju vrhovnega sodišča v obdobju od 1. julija 2009 do 1. decembra 2010 določijo osnovne plače s plačnimi razredi, razvidnimi iz tabele 17. člena. Tako je za višjega sodnika določen plačni razred v razponu od 51. do 55. plačnega razreda. Navedena določitev plače je veljala do 1. 12. 2010, od 1. 12. 2010 pa bi morala veljati določba 16. člena ZSPJS-L, po kateri bi bili sodniki uvrščeni v končne plačne razrede. Pritožba se neutemeljeno sklicuje in podaja primerjavo s prehodom na nov plačni sistem javnih uslužbencev. Pri tem se sklicuje na Zakon o interventnih ukrepih (ZIU, Ur. l. RS št. 94/2010 in naslednji) in sicer na 9. člen, po katerem se med drugim tudi sodnikom v obdobju od 1. 12. 2010 do 31. 12. 2011 plače obračunavajo in izplačujejo v skladu s 17. do 24. členom ZSPJS-L, ter na 7. člen Zakona o dodatnih interventnih ukrepih za leto 2012 (ZDIU12), ki določa, da se med drugim tudi sodnikom v obdobju od 1. 1. 2012 do 31. 12. 2012 plače obračunavajo in izplačujejo v višini, določeni v skladu s 17. in 19. do 22. členom ZSPJS-L. Pritožba torej uveljavlja, da je potrebno v skladu z določbo drugega odstavka 9. člena ZIU razlagati namen sprejetja zakona, to pa je ohranitev plač vseh javnih uslužbencev in tudi pravosodnih funkcionarjev na ravni določenih in izplačanih plač v letu 2010. Tožena stranka sicer upošteva dejstvo, da je Sodni svet sprejel na seji 31. 3. 2011 stališče, da se sodnikom s 1. 12. 2010, ob uvrstitvi v ustrezne plačne razrede, izplačujejo plače, ki so za razvrstitev v razrede določene v določbi 16. člena ZSPJS-L, vendar kljub temu stoji na stališču, da je bila obveznost na legitimen način in za točno določen čas odložena ter da obveznost delodajalca do delavca še ni zapadla v plačilo.

Po prvem odstavku 44. člena Zakona o sodniški službi (ZSS, Ur. l. RS št. 19/94 in naslednji) ima sodnik pravico do osnovne plače, ki ustreza plačnemu razredu za sodniški naziv, v katerega je imenovan, ali položaju, na katerega je imenovan. V skladu s tretjim odstavkom 44. člena ZSS se sodniku plača ne sme znižati, razen v primerih, ki jih določa ta zakon. ZSS predvideva znižanje plače v 52. členu, ki določa, da se sodniška plača lahko zmanjša le na podlagi pravnomočne sodbe disciplinskega sodišča ali odločbe pristojnega organa za čas, ko je sodnik začasno odstranjen s sodniške službe ali je zoper njega odrejen pripor. Razen v teh primerih je bilo znižanje plač z ZSS predvideno še v 12. členu Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o sodniški službi (ZSS-1, Ur. l. RS št. 91/2009), ki določa, da se pri določanju osnovnih plač uporablja Zakon o začasnem znižanju plač funkcionarjev (ZZZPF, Ur. l. RS št. 20/2009 in naslednji), s katerim so bile sodniške plače znižane za 4 % za obdobje od 1. 4. 2009 do 1. 4. 2010. Tožnik je bil z odločbo predsednika sodišča z dne 20. 12. 2010 št. ... v skladu z določbo 18. člena ZSPJS-L s 1. 12. 2010 uvrščen v 55. plačni razred. Sodni svet je na pritožbo tožnika z odločbo z dne 16. 6. 2011 odpravil 3. točko izreka odločbe predsednika sodišča z dne 20. 12. 2010, ki se je nanašala na obračunavanje in izplačevanje plače v obdobju od 1. 12. 2010 do 31. 12. 2011. Tožnik je torej od 1. 12. 2010 uvrščen v 55. plačni razred, zato mu je tožena stranka dolžna od takrat dalje izplačevati plačo, ustrezno 55. plačnemu razredu. Ker je dejansko prejemal nižjo plačo (po 51. plačilnem razredu), pa je za to obdobje upravičen do razlike med pripadajočo in dejansko izplačano plačo, tožena stranka pa mu je od pripadajoče bruto razlike dolžna obračunati in plačati tudi davke in prispevke.

Glede na navedeno je sodišče prve stopnje tožbenemu zahtevku utemeljeno ugodilo, le v delu, v katerem je ugodilo tožbenemu zahtevku tudi glede v bodoče dospevajočih plač za čas po zaključku glavne obravnave, je sprejeta odločitev napačna, ker je v nasprotju z določbo prvega odstavka 311. člena ZPP, ki določa, da sme sodišče naložiti toženi stranki, naj opravi določeno dajatev, le tedaj, če je ta zapadla do konca glavne obravnave.

Pritožbeno sodišče je zato delno ugodilo pritožbi in delno spremenilo izpodbijano sodbo v II. točki izreka tako, da je na podlagi 5. alinee 358. člena ZPP zavrnilo tožbeni zahtevek za plačilo plače za čas po 18. 10. 2011, v ostalem pa je pritožbo zavrnilo in potrdilo nespremenjeni del sodbe sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

Tožena stranka je s pritožbo uspela le v neznatnem delu, zato sama krije svoje pritožbene stroške (165. člen ZPP v zvezi s 154. členom ZPP).