Jedro

Storitev dejanja izven delovnega časa ne pomeni, da s tem ni prišlo do kršitve prepovedi škodljivega ravnanja iz 35. člena ZDR (v zvezi s 5. členom ZJU).

Okoliščino, zaradi katere bi bilo od delodajalca neopravičeno pričakovati, da delavcu omogoči zagovor (v roku, ki bi znašal tri delovne dni ali več), predstavlja tudi izogibanje vročitvi pisnega vabila na zagovor.

Dopust ne izključuje možnost vročanja vabil na zagovor in na drugi strani tudi ne podaljšuje zakonskega roka za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo zahtevek tožnika za razveljavitev sklepov tožene stranke z dne 21. 8. 2012 in 12. 9. 2012 o izredni odpovedi pogodbe o zaposlitvi, za ugotovitev, da tožniku delovno razmerje ni prenehalo 12. 9. 2012, temveč mu še traja, tožena stranka pa ga je dolžna pozvati na delo, ga prijaviti v zavarovanje za vpis v matično evidenco in mu obračunati ter izplačati pripadajočo plačo kot če bi delal ter mu povrniti stroške postopka.

2. Sodišče je ugotovilo obstoj utemeljenega razloga za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi tožniku iz prve in druge alineje prvega odstavka 111. člena Zakona o delovnih razmerjih (v nadaljevanju ZDR) v povezavi s 154. členom Zakona o javnih uslužbencih (v nadaljevanju ZJU) in v povezavi z dvanajsto in devetnajsto alinejo prvega odstavka 18. člena tožnikove pogodbe o zaposlitvi z dne 21. 12. 2009. 3. Sodišče druge stopnje je tožnikovo pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijani del sodbe sodišča prve stopnje. Pri tem je potrdilo dejansko ugotovitev, da je tožnik izven delovnega časa vzel oškodovančevo denarnico in si jo prisvojil ter pravno presojo o izpolnjenih znakih kaznivega dejanja tatvine po 204. členu Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1). Izpolnjen je tudi pogoj za izredno odpoved po prvem odstavku 110. člena ZDR, tožena stranka pa pred izredno odpovedjo ni kršila določb o zagovoru v razumnem roku (drugi odstavek 83. člena ZDR).

4. Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje je tožnik vložil revizijo, v kateri uveljavlja revizijska razloga bistvene kršitve določb postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Navaja da sodbi sodišč nižje stopnje nimata razlogov o tem, da naj bi s svojim ravnanjem izpolnil zakonske znake kaznivega dejanja tatvine po 204. členu KZ-1 in zato ni podan razlog za izredno odpoved po prvi ali drugi alineji prvega odstavka 111. člena ZDR. Poudarja, da je dne 22. 7. 2012 po pomoti vzel denarnico A. A., da mu je denarnico kasneje vrnil, da je A. A. spremenil izjavo o odtujenih 110 EUR, saj je naknadno izpovedal, da mu je bilo odtujeno 50 - 60 EUR, to pa naj bi pomenilo, da je njegova izpoved neresnična. Da ni vzel niti enega samega evra, naj bi izhajalo iz pisnih izjav B. B. in C. C. Ker sodbi o znakih kaznivega dejanja nimata razlogov, gre za bistveno kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Z očitanim dejanjem tudi sicer ne bi mogel kršiti pogodbenih ali drugih obveznosti, saj naj bi bilo dejanje storjeno izven delovnega časa in ne pri izvrševanju policijskih pooblastil, torej ne bi mogel na noben način škodovati toženi stranki v smislu določb 32. in 35. člena ZDR. Tožena stranka mu ni omogočila primernega časa za zagovor v smislu 83. člena ZDR. Zagovora dne 21. 8. 2012 ni preložila kljub dejstvu, da je vabilo prejel šele 19. 8. 2012. S tem naj bi mu bila kršena pravica do zagovora. Ne drži ugotovitev, naj bi s svojim ravnanjem preprečil vročitev vabila na zagovor, saj je bil takrat na letnem dopustu.

5. Revizija ni utemeljena.

6. Revizija je izredno pravno sredstvo zoper pravnomočno sodbo, izdano na drugi stopnji (367. člen ZPP v povezavi z 19. členom Zakona o delovnih socialnih sodiščih). Revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni (prvi odstavek 371. člena ZPP).

7. Revizijski očitek bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, češ da sodbi druge in prve stopnje nimata razlogov o zakonskih znakih kaznivega dejanja tatvine po 204. členu KZ-1, ni utemeljen. Sodišče prve stopnje je navedlo vse znake očitanega kaznivega dejanja, s temi zaključki pa se je strinjalo tudi sodišče druge stopnje. Tudi sicer tožnik v reviziji ne konkretizira svojih navedb o odsotnosti znakov očitanega kaznivega dejanja tatvine, temveč izpodbija zaključke sodišč o tem, da je vzel tujo denarnico z namenom protipravne prilastitve. To ni dovoljen revizijski razlog, saj v revizijskem postopku ni dovoljeno izpodbijati ugotovljenega dejanskega stanja (tretji odstavek 370. člena ZPP).

8. Iz sodbe sodišča druge stopnje izhaja jasno stališče, da storitev dejanja izven delovnega časa ne pomeni, da s tem ni prišlo do kršitve prepovedi škodljivega ravnanja iz 35. člena ZDR (v zvezi s 5. členom ZJU). V zvezi s tem je pomembna tudi določba 18. člena tožnikove pogodbe o zaposlitvi za delovno mesto policista, po kateri se je dolžan vzdržati vseh ravnanj, ki glede na naravo dela, ki ga opravlja ter glede na naravo dejavnosti delodajalcu materialno ali moralno škodujejo, ali bi lahko škodovala interesom delodajalca. Med drugim so med takšnimi dejanji izrecno našteta tudi dejanja, ki imajo znake naklepnega kaznivega dejanja (dvanajsta alineja) oziroma kršitev zakonskih oziroma drugih predpisov ter aktov in navodil delodajalca (devetnajsta alineja) (1). Izredna odpoved tudi sicer ne temelji le na razlogu iz 1. alineje, temveč tudi na razlogu iz 2. alineje prvega odstavka 111. člena ZDR.

9. Neutemeljene so revizijske navedbe, da tožena stranka tožniku ni omogočila primernega časa za pripravo zagovora. Iz določbe drugega odstavka 83. člena ZDR izhaja, da mora delodajalec delavcu omogočiti zagovor v razumnem roku, ki ne sme biti krajši od treh delovnih dni, vendar zakon predvideva tudi izjeme v okoliščinah, zaradi katerih bi bilo od delodajalca neopravičeno pričakovati, da delavcu omogoči zagovor (v takšnem roku). Našteti so primeri, ko je delodajalec sam žrtev kršitve, neuspešno opravljenega poskusnega dela oziroma, če delavec to izrecno odkloni ali če se neopravičeno ne odzove povabilu na zagovor. Okoliščino, zaradi katere bi bilo od delodajalca neopravičeno pričakovati, da delavcu omogoči zagovor (v roku, ki bi znašal tri delovne dni ali več), predstavlja tudi izogibanje vročitvi pisnega vabila na zagovor z obrazložitvijo razloga za nameravano odpoved pogodbe o zaposlitvi.

10. V zvezi s tem je sodišče druge stopnje ugotovilo, da je tožnik že 11. 8. 2012 iz telefonskega razgovora s komandirjem D. D. zvedel, da mu želijo vročiti vabilo na zagovor, da se je dne 15. 8. 2012 vrnil z morja, da se po vrnitvi ni odzival na telefonske klice, da so mu večkrat poskušali vročiti vabilo 16. 8. 2012, 17. 8. 2012 in 18. 8. 2012 in da je uspela šele vročitev 19. 8. 2012. Zato je že sodišče druge stopnje utemeljeno presodilo, da se je vročitvi izmikal in da bi bilo od tožene stranke, ki je storila vse za pravočasno vročitev vabila, neupravičeno pričakovati, da preloži predviden termin zagovora dne 21. 8. 2012 (2). Na drugačen zaključek ne vpliva tožnikovo zatrjevanje, da je bil takrat na dopustu. Dopust ne izključuje možnost vročanja vabil na zagovor in na drugi strani tudi ne podaljšuje zakonskega roka za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi (drugi odstavek 110. člena ZDR). Tožnik se je sicer vrnil iz morja že 15. 8. 2012. 11. Glede na navedeno in v skladu s 378. členom ZPP je revizijsko sodišče zavrnilo revizijo kot neutemeljeno.

Op. št. (1): Tožnik v reviziji ne problematizira pravilnosti opredelitve kršitve po 1. alineji prvega odstavka 111. člena ZDR - v smislu ali ima prav kršitev pogodbene ali druge obveznosti tudi znake kaznivega dejanja - zaradi česar se revizijsko sodišče do tega ne opredeljuje.

Op. št. (2): Tožnik se je zagovora dne 21. 8. 2012 udeležil, vendar je njegov takratni zagovornik izhajal iz tega, da mu ni bil omogočen primeren tridnevni rok za pripravo zagovora, da je zagovornika pooblastil za zastopanje šele isti dan, zaradi česar „ne more podati zagovora“. Od očitane kršitve dne 22. 7. 2012 do zagovora je skoraj že poteklo 30 dni.