Jedro

Nakup stvari s sočasnim dogovorom, ki obseg lastninskopravnih upravičenj zožuje, predstavlja pogodbo, v kateri je tak dogovor njen bistveni element, ne pa postranska zadeva. To bi po določbi 71. člena ZOR pomenilo, da bi moral biti v pogodbi zapisan.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

Tožnik je od toženca s tožbo zahteval prepoved gradnje hiše na južnem delu parcele št. 952/6, vložek št. 437 k.o..., zaradi česar naj bi bila takoj dolžna ustaviti gradnjo in vzpostaviti prejšnje stanje z zasutjem izkopane gradbene jame in odstranitvijo zabetoniranih temeljev. Sodišče prve stopnje je tak tožbeni zahtevek zavrnilo, sodišče druge stopnje pa je zavrnilo pritožbo tožeče stranke in sodbo sodišča prve stopnje potrdilo.

Proti sodbi sodišča druge stopnje vlaga tožnik revizijo zaradi zmotne uporabe materialnega prava in bistvene kršitve določb pravdnega postopka ter predlaga njeno spremembo tako, da bo tožbenemu zahtevku ugodeno. Vztraja pri trditvah, da je ob prodaji zemljišča s tožencema bil sklenjen dogovor, po katerem sta se toženca zavezala, da na južni strani prodane parcele hiše ne bosta zgradila. To bi lahko potrdile priče T. B., R. O. in S. R., ki pa jih sodišče prve stopnje ni zaslišalo. Ni bilo prav, da sodišče prve stopnje ni opravilo predlaganega ogleda na kraju samem. Dogovor o prepovedi gradnje na določenem mestu je bil usten, vendar pa je po določbi 71. člena Zakona o obligacijskih razmerjih (ZOR) veljaven. Pisnost se nanaša samo na bistvene elemente pogodbe. Pri prodajni pogodbi sta to samo stvar in cena.

Tožeča stranka na revizijo ni odgovorila, Državno tožilstvo Republike Slovenije pa se o njej ni izjavilo (tretji odstavek 375. člena ZPP, Zakona o pravdnem postopku - 1999).

Revizija ni utemeljena.

Trditve, da je podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka, revident ni obrazložil, niti ni določno povedal, katera kršitev iz določbe 339. člena ZPP naj bi bila podana. Iz revizijske trditvene podlage je mogoče sklepati, da tožnik izpodbijani sodbi očita pomanjkljivo ugotovljeno dejansko stanje: zaslišane bi morale biti še nekatere priče, opravljen pa bi moral biti tudi ogled. Gre torej za nestrinjanje z dokazno oceno, sprejeto pri sodišču prve stopnje in potrjeno na pritožbenem sodišču. Vendar pa po določbi tretjega odstavka 370. člena ZPP revizije ni mogoče vložiti zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Ob široki razlagi revizijske vsebine je sicer mogoče revidentu pripisati, da izpodbijani sodbi očita, da je v svojih razlogih nejasna in da nasprotuje izvedenim dokazom (14. točka drugega odstavka 339. člena in prvi odstavek 339. člena v zvezi z 8. členom ZPP), vendar pa tudi takšen očitek ne drži. Sodba sodišča druge stopnje je v svojih razlogih jasna, izčrpna in sposobna revizijskega preizkusa.

Obe sodišči pa sta tudi pravilno uporabili materialno pravo.

Revizijsko sodišče se strinja s pravnim stališčem, da nakup stvari s sočasnim dogovorom, ki obseg lastninskopravnih upravičenj zožuje, predstavlja pogodbo, v kateri je tak dogovor njen bistveni element, ne pa postranska zadeva. To bi po določbi 71. člena ZOR pomenilo, da bi moral biti v pogodbi zapisan. Posebej to obvelja ob dejanskih ugotovitvah, da so v notarskem zapisu kupoprodajne pogodbe navedene celo določbe o nekaterih nesporno postranskih zadevah. Opisano sklepanje relativizira tožnikovo prizadevanje, da dokaže obstoj ustnega dogovora o prepovedi gradnje stanovanjske hiše na južnem delu prodanega zemljišča - ne glede na to, da tudi obstoja takega dogovora ni dokazal. Neutemeljeno revizijo je revizijsko sodišče zavrnilo na podlagi 378. člena ZPP.