Jedro

Trditveno in dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije je na revidentu.

Vrhovno sodišče je v sklepu X Ips 292/2012 z dne 17. 4. 2013 sprejelo jasno stališče, da se državljanstvo v tej zadevi presoja po določbi 35. člena ZDržFLRJ z upoštevanjem novele ZDržFLRJ/48, ki se sicer uporablja retroaktivno, kot da bi veljala že od začetka uveljavitve ZDržFLRJ, in za katero je Ustavno sodišče RS že v odločbi U-I-23/93 ugotovilo, da je bila takšna retroaktivna uporaba, glede na tedanje mednarodne razmere in razmere v povojni Jugoslaviji, v skladu s splošnimi načeli, ki so jih priznavali civilizirani narodi in je zato uporaba te določbe v današnjih postopkih ugotavljanja državljanstva na podlagi pravne kontinuitete ustavno dopustna. Zato vprašanje, ki ga revident izpostavlja in o katerem je Vrhovno sodišče že odločilo, ni pomembno vprašanje v smislu 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1.

Izrek

I. Revizija se zavrže. II. Tožeča stranka sama trpi svoje stroške revizijskega postopka.

Obrazložitev

1. Tožeča stranka (v nadaljevanju revident) je vložila revizijo zoper v uvodu tega sklepa navedeno pravnomočno sodbo sodišča prve stopnje. Dovoljenost revizije utemeljuje s sklicevanjem na 2. točko drugega odstavka 83. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1). Priglaša stroške revizijskega postopka.

K I. točki izreka:

2. Revizija ni dovoljena.

3. Z izpodbijano pravnomočno sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 kot neutemeljeno zavrnilo revidentovo tožbo zoper odločbo Republike Slovenije, Upravne enote Gornja Radgona, št. 213-12/2006-100 z dne 29. 8. 2013. Prvostopenjski upravni organ je z navedeno odločbo med drugim odločil, da A. A., s tam navedenimi rojstnimi podatki, na dan 6. 2. 1945 in vse do svoje smrti 1. 7. 1945 ni bil jugoslovanski državljan po določilih Zakona o državljantvu FLRJ, prvotno Zakona o državljanstvu DFJ (v nadaljevanju ZDržFLRJ). V ponovljenem postopku je upravni organ v skladu z napotki Vrhovnega sodišča v sklepu X Ips 292/2012 z dne 17. 4. 2013 pri ugotavljanju državljanstva uporabil določbo prvega in drugega odstavka 35. člena ZDržFLRJ, ki je bila spremenjena z novelo ZDržFLRJ (Ur. l. FLRJ, št. 105/48 v nadaljevanju ZDržFLRJ/48). V postopku je bilo ugotovljeno, da je bil pokojni oseba nemške narodnosti in član oziroma pripadnik nemške nacistične organizacije, revident pa pravne domneve nelojalnosti ni izpodbil. Revidentovo pritožbo zoper odločbo upravnega organa prve stopnje je tožena stranka zavrnila z odločbo, št. 213-1398/2013/2 (1323-01) z dne 5. 12. 2013. 4. Po drugem odstavku 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če je izpolnjen eden izmed tam navedenih pogojev za njeno dovoljenost. Po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča je tako trditveno kot dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije na strani revidenta, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče dovoliti. Ustavno sodišče RS je že v več sklepih (npr. Up-858/2008 z dne 3. 6. 2008, Up-1124/2008 z dne 23. 9. 2008, Up-1057/2008 z dne 2. 4. 2009, Up-1186/2008 z dne 23. 4. 2009 in Up-1808/2008 z dne 17. 9. 2009) ugotovilo, da takšno stališče ni v nasprotju z Ustavo RS.

5. Revident uveljavlja dovoljenost revizije po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1, po kateri je revizija dovoljena, če gre po vsebini zadeve za odločitev o pomembnem pravnem vprašanju ali če odločba sodišča prve stopnje odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča glede pravnega vprašanja, ki je bistveno za odločitev, ali če v sodni praksi sodišča prve stopnje o tem vprašanju ni enotnosti, Vrhovno sodišče pa o tem še ni odločalo.

6. Pomembnost pravnega vprašanja je po dikciji ZUS-1 treba presojati glede na vsebino zadeve. Skladno z ustaljeno upravnosodno prakso Vrhovnega sodišča (npr. X Ips 286/2008 z dne 19. 6. 2008, X Ips 433/2007 z dne 23. 10. 2008, X Ips 655/2008 z dne 4. 12. 2008) in določbo prvega odstavka 367. a člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 je dovoljenost revizije iz tega razloga podana le, če je odločitev o tem vprašanju pomembna za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse.

7. Revident je dovoljenost revizije po citirani 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 utemeljil z navedbo, da gre v tej zadevi za vprašanje državljanstva njegovega očeta, ki se ugotavlja kot predhodno vprašanje v postopku denacionalizacije. Pojasnil je, da je Vrhovno sodišče o tem vprašanju že odločilo s sklepom X Ips 292/2012 z dne 17. 4. 2013. Vendar, ker je njegov oče umrl že pred uveljavitvijo ZDržFLRJ, je odločitev Vrhovnega sodišča, da se njegovo državljanstvo presoja po tem zakonu, nesmiselna, napačna in neprava. Zakon o denacionalizaciji (v nadaljevanju ZDen) namreč v prvem dostavku 9. člena kot pogoj za pridobitev državljanstva ne določa državljanstva FLRJ ali DFJ, ampak jugoslovansko državljanstvo in tudi ne zahteva priznanja državljanstva po 28. 8. 1945, ampak po 9. 5. 1945. 8. Po presoji Vrhovnega sodišča revident s temi navedbami uveljavljanega pogoja za dovoljenost revizije po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izkazal. 9. Kot revident sam navaja, je Vrhovno sodišče že v sklepu X Ips 292/2012 z dne 17. 4. 2013 sprejelo jasno stališče, da se državljanstvo v tej zadevi presoja po določbi 35. člena ZDržFLRJ z upoštevanjem novele ZDržFLRJ/48, ki se sicer uporablja retroaktivno, kot da bi veljala že od začetka uveljavitve ZDržFLRJ, in za katero je Ustavno sodišče RS že v odločbi U-I-23/93 ugotovilo, da je bila takšna retroaktivna uporaba, glede na tedanje mednarodne razmere in razmere v povojni Jugoslaviji, v skladu s splošnimi načeli, ki so jih priznavali civilizirani narodi in je zato uporaba te določbe v današnjih postopkih ugotavljanja državljanstva na podlagi pravne kontinuitete ustavno dopustna. Vrhovno sodišče je v sklepu X Ips 292/2012 tudi obširno pojasnilo razloge, ki so vodili v sprejem tega stališča. Zato vprašanje, ki ga revident izpostavlja in o katerem je Vrhovno sodišče že odločilo, ni pomembno vprašanje v smislu 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1, torej vprašanje, pomembno za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse.

10. Tudi revidentove navedbe, s katerimi utemeljuje pomembnost pravnega vprašanja, na drugačno določitev v tej zadevi ne vplivajo. Te njegove navedbe namreč izhajajo iz napačnega razumevanja časovnega okvira, pomembnega za ugotavljanje državljanstva, kot ga določa prvi odstavek 9. člena ZDen in o katerem obstaja obsežna in ustaljena upravnosodna praksa Vrhovnega sodišča (kot npr. odločbe I Up 218/2000, X Ips 1348/2004, X Ips 1274/2006, X Ips 1522/2006, X Ips 147/2009 in druge).

11. Ker je Vrhovno sodišče o pravnem vprašanju, ki ga navaja revident, že odločilo (že rešeno vprašanje), to vprašanje ni pomembno pravno vprašanje v smislu 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1, s tem pa tudi izpolnjevanje uveljavljanega pogoja za dovoljenost revizije ni izkazano. Enako stališče je Vrhovno sodišče že sprejelo v svojih številnih odločbah, kot npr.: X Ips 434/2009, X Ips 479/2010, X Ips 75/2011, X Ips 42/2012, X Ips 355/2012, X Ips 8/2013, X Ips 268/2013 in druge.

12. Revident ni izkazal izpolnjevanja uveljavljanega pogoja za dovoljenost revizije iz drugega odstavka 83. člena ZUS-1, zato je Vrhovno sodišče revizijo zavrglo kot nedovoljeno na podlagi 89. člena ZUS-1. K II. točki izreka:

13. Revident z revizijo ni uspel, zato sam trpi svoje stroške revizijskega postopka (prvi odstavek 165. člena in prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1).