Jedro

Ustavno sodišče je z odločbo U-I-249/10 naložilo nasprotnemu udeležencu, da v roku dveh let od objave v uradnem listu (to je bilo 13. 4. 2012) odpravi ugotovljena neskladja z ustavo v 1. do 10. odstavku 42. člena ZSPJS in 2. členu Zakona o spremembi ZSPJS. Ker nasprotni udeleženec tega ni storil, skuša predlagatelj doseči ugotovitev, da Aneks št. 10 h KPJS iz leta 2017 in Aneks št. 12 h KPJS iz leta 2018 nista veljavna. Le v tem delu bi po pravilnem opozorilu pritožbe po vsebini načeloma lahko šlo za kolektivni delovni spor iz 6. člena ZDSS-1 (o veljavnosti kolektivne pogodbe), vendar pa tega ni možno doseči v sporu zoper nasprotnega udeleženca, ki ni stranka kolektivne pogodbe in tudi sicer ne more biti nasprotni udeleženec tovrstnega kolektivnega delovnega spora (47. člen ZDSS-1). Pritožba torej neutemeljeno vztraja, da bi bilo možno v kolektivnem delovnem sporu s predlogom zoper nasprotnega udeleženca (ker ni odpravil navedenega neskladja) doseči ugotovitev, da sta aneksa h KPJS neveljavna. Poleg tega ne v kolektivnem ne v kakšnem drugem sporu ni sodnega varstva za ugotovitev dejstva, da neskladje z ustavo ni bilo odpravljeno. Zato je sodišče predlog pravilno zavrglo (274. člen ZPP).

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

II. Predlagatelj sam krije svoje stroške pritožbe.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrglo predlog, da se ugotovi, da nasprotni udeleženec ni odpravil neustavnosti ZSPJS po odločbi Ustavnega sodišča RS U‑I‑249/10 z dne 15. 3. 2012 v roku dveh let po objavi te odločbe v Uradnem listu RS št. 27 z dne 13. 4. 2012 in je tako dopustil nadaljevanje sklepanja aneksov h Kolektivni pogodbi za javni sektor (KPJS) pod neustavnimi pogoji; da Aneks št. 10 in Aneks št. 12 h KPJS nista veljavna, ker sta bila sprejeta v neskladju z Ustavo RS, zaradi veljave v dejavnosti obrambe, ker ju nobeden od sindikatov za dejavnost obrambe ni podpisal in se odpravita; da mora nasprotni udeleženec sodbo objaviti v Uradnem listu RS in da mora ministrstvo, pristojno za delo, najpozneje v 8 dneh po objavi sodbe v Uradnem listu RS odpravljene anekse izbrisati iz evidence kolektivnih pogodb in o tem izdati potrdilo, ki ga mora nasprotni udeleženec s sodbo poslati vsakemu podpisniku kolektivne pogodbe. Odločilo je še, da predlagatelj sam krije svoje stroške postopka, nasprotnemu udeležencu pa mora v roku 8 dni povrniti stroške postopka 612,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od naslednjega dne po poteku roka do plačila.

2. Zoper sklep se pritožuje predlagatelj iz vseh treh pritožbenih razlogov. Navaja, da je sodišče njegov predlog napačno zavrglo, češ da ni ustrezno označil nasprotnega udeleženca, saj je Ustavno sodišče RS ravno nasprotnemu udeležencu naložilo odpravo neskladja z ustavo (določbe ZSPJS), česar pa ta ni storil, kar je imelo za posledico sprejem Aneksa št. 10 in 12. h KPJS pod neustavnimi pogoji. Vztraja, da nasprotni udeleženec izpolnjuje pogoje za udeležbo po ZDSS-1. Tudi se predlagatelj ne strinja s sodiščem, da ne gre za kolektivni spor, saj zahteva ugotovitev neveljavnosti navedenih aneksov. Gre za spor o neobstoju aneksov, torej za spor o obstoju pravice, pravnega razmerja, pristnosti listine po 181. členu ZPP. Ima pravni interes, ki ga je obrazložil – pojasnil škodo, a se sodišče do tega ni opredelilo, obrazložitev je izostala (bistvena kršitev določb pravdnega postopka).

3. V odgovoru na pritožbo nasprotni udeleženec predlaga zavrnitev pritožbe in potrditev izpodbijanega sklepa, ker ne more nastopati kot nasprotni udeleženec.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijani sklep v mejah uveljavljanih pritožbenih razlogov, pri čemer je po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP ter na pravilno uporabo materialnega prava. Strinja se z odločilnim razlogovanjem sodišča prve stopnje.

6. Sodišče prve stopnje je zavrženje predloga oprlo na 81. člen ZPP, ker predlagatelj ni odpravil pomanjkljivosti pri opredelitvi nasprotnega udeleženca, ki je državni organ, ne pa pravna oseba, zaradi česar je ugotovilo njegovo procesno nesposobnost. S tem je ugotovilo pomanjkanje splošne procesne predpostavke, ki se nanaša na stranke oziroma udeležence, zavrženje predloga pa je oprlo tudi na 274. člen ZPP, iz katerega izhajajo procesne predpostavke, ki se nanašajo na sodišče (npr. glede sodne pristojnosti) in sporni predmet (npr. glede pravne koristi).

7. Ustavno sodišče je z odločbo U-I-249/10 naložilo nasprotnemu udeležencu, da v roku dveh let od objave v uradnem listu (to je bilo 13. 4. 2012) odpravi ugotovljena neskladja z ustavo v 1. do 10. odstavku 42. člena ZSPJS in 2. členu Zakona o spremembi ZSPJS. Ker nasprotni udeleženec tega ni storil, skuša predlagatelj doseči ugotovitev, da Aneks št. 10 h KPJS iz leta 2017 in Aneks št. 12 h KPJS iz leta 2018 nista veljavna. Le v tem delu bi po pravilnem opozorilu pritožbe po vsebini načeloma lahko šlo za kolektivni delovni spor iz 6. člena ZDSS-1 (o veljavnosti kolektivne pogodbe), vendar pa tega ni možno doseči v sporu zoper nasprotnega udeleženca, ki ni stranka kolektivne pogodbe in tudi sicer ne more biti nasprotni udeleženec tovrstnega kolektivnega delovnega spora (47. člen ZDSS-1). Pritožba torej neutemeljeno vztraja, da bi bilo možno v kolektivnem delovnem sporu s predlogom zoper nasprotnega udeleženca (ker ni odpravil navedenega neskladja) doseči ugotovitev, da sta aneksa h KPJS neveljavna. Poleg tega ne v kolektivnem ne v kakšnem drugem sporu ni sodnega varstva za ugotovitev dejstva, da neskladje z ustavo ni bilo odpravljeno. Zato je sodišče predlog pravilno zavrglo (274. člen ZPP).

8. V zvezi s slednjo določbo pa je po nepotrebnem dodalo, da tudi pravni interes predlagatelja ni podan, čemur pritožba nasprotuje - vztraja, da gre za spor po 181. členu ZPP o neobstoju aneksov ter sodišču očita neobrazloženost glede zatrjevane škode. Ker pa vprašanje pravnega interesa pride na vrsto šele, če je dopustno sodno varstvo (takšna je tudi dikcija 274. člena ZPP, ki med procesnimi predpostavkami kot prvo našteva sodno pristojnost, kot zadnjo pa pravno korist), kar v tem sporu ni izpolnjeno, vprašanje pravnega interesa ni odločilno, zato tudi očitana postopkovna kršitev neobrazloženosti ne more biti podana.

9. Ker niso podani uveljavljani pritožbeni razlogi niti razlogi, na katere pazi po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep (2. odstavek 365. člena ZPP).

10. Predlagatelj sam krije svoje pritožbene stroške (prvi odstavek 154. in 165. člena ZPP).