Jedro

Ni dovolj, da odvetnik na listino, ki jo sestavi, dá le podpis ali le žig. Da bi jo šteli za popolno odvetniško listino, mora vsebovati oboje. Le taka ga identificira kot pooblaščenca – odvetnika, upravičenega za vložitev pritožbe. Ker pritožba tožnice vsebuje zgolj parafo, ne pa tudi žiga odvetnika, ni izkazano, da jo je vložila upravičena oseba in jo je zato treba zavreči kot nedovoljeno.

Zakon ne določa, da zoper sklep o razveljavitvi potrdila o izvršljivosti ni pritožbe.

Izrek

Pritožba se zavrže.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom razveljavilo potrdilo o pravnomočnosti in izvršljivosti sodbe Okrajnega sodišča v Trbovljah P 84/2019 z dne 22. 1. 2020 v delu, ki se nanaša na prvega toženca.

2. Tožeča stranka je zoper takšno odločitev vložila pravočasno pritožbo, s katero uveljavlja bistvene kršitve določb postopka in zmotno uporabo materialnega prava. Pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijani sklep razveljavi, prvemu tožencu pa naloži plačilo stroškov pritožbenega postopka. Meni, da je bil toženčev predlog za razveljavitev potrdila o pravnomočnosti in izvršljivosti sodbe vložen prepozno. Sodišče prve stopnje naj bi tudi kršilo načelo kontradiktornosti postopka, ker mu predloga prvega toženca ni vročilo. Meni še, da ZFPPIPP ali katerikoli drugi predpis ne izključuje poslovne sposobnosti stečajnega dolžnika, ampak jo zgolj omejuje. Prav tako ni bilo ugotavljano, ali je tožnikova terjatev takšna, da sodi v stečajno maso. Ne tožnik ne prvostopenjsko sodišče ni dolžno preverjati, ali so nad toženci v teku postopki osebnega stečaja. To je dolžnost stečajnega dolžnika oziroma njegovega stečajnega upravitelja, če ga stečajni dolžnik na to opozori. Izpodbijani sklep ima pomanjkljivosti, zaradi katerih se ne more preizkusiti, saj nima razlogov oziroma so v njem navedeni razlogi o odločilnih dejstvih nejasni. Prvostopenjsko sodišče je dalo v izpodbijanem sklepu napačen pravni pouk, ko je zapisalo, da zoper sklep ni pritožbe.

3. Pritožba je nedovoljena.

4. Pravica stranke, da zahteva razveljavitev potrdila o izvršljivosti, je določena v 42. členu Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ). Po določilu prvega odstavka 9. člena ZIZ je zoper sklep, izdan na prvi stopnji, dovoljena pritožba, razen če zakon določa drugače. Zakon ne določa, da zoper sklep o razveljavitvi potrdila o izvršljivosti ni pritožbe. Utemeljen je zato pritožbeni očitek tožeče stranke o napačnem pravnem pouku prvostopenjskega sodišča, ko je navedlo, da zoper omenjeni sklep ni pritožbe.

5. Tožeča stranka je torej imela pritožbo zoper izpodbijani sklep, vendar pa je vložena pritožba nedovoljena.

6. Tožeča stranka v vlogi, ki jo je naslovila „pritožba“, navaja, da jo vlaga po „pooblaščencu – A. A. – odvetniku“. Po določilu tretjega odstavka 87. člena ZPP lahko stranka za zastopanje pred sodiščem pooblasti le odvetnika ali osebo, ki ni odvetnik, vendar ima opravljen pravniški državni izpit. Pooblaščenec, ki ni odvetnik, mora pritožbi priložiti potrdilo o ustrezni kvalificiranosti oziroma potrdilo o opravljenem pravniškem državnem izpitu. Odvetniku to ni potrebno, saj je eden od pogojev iz prvega odstavka 25. člena Zakona o odvetništvu (ZOdv), ki jih mora izpolnjevati odvetnik, tudi pogoj, da je opravil pravniški državni izpit (4. točka prvega odstavka 25. člena ZOdv).1 Vendar pa se mora na vlogi - pritožbi identificirati kot odvetnik. V 15. členu Zakona o odvetništvu (ZOdv) je določeno, da mora odvetnik na vsako vlogo in listino, ki jo sestavi, dati svoj žig in svoj podpis. ZOdv je specialni zakon, ki predpisuje, kaj mora vsebovati listina, ki jo sestavi odvetnik. Ni torej dovolj, da odvetnik na listino, ki jo sestavi, dá le podpis ali le žig. Da bi jo šteli za popolno odvetniško listino, mora vsebovati oboje. Le taka ga identificira kot pooblaščenca – odvetnika, upravičenega za vložitev pritožbe.

7. Pritožba, ki jo je vložila tožeča stranka, vsebuje zgolj parafo, ne pa tudi žiga odvetnika. Takšna pritožba ne izkazuje, da jo je vložila upravičena oseba. Ker je v skladu z 336. členom ZPP ni mogoče dopolniti, jo je treba zavreči kot nedovoljeno (prva točka 365. člena ZPP).

1 Pravica opravljati odvetniško prakso se pridobi z vpisom v imenik odvetnikov (tretji odstavek 1. člena ZOdv).