Jedro

Pogoji za dopustitev revizije niso izpolnjeni.

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je razsodilo, da se tožnikova izjava o priznanju očetovstva za mld. prvega toženca, podana pri Centru za socialno delo Zagorje ob Savi dne 31. 12. 2003, razveljavi in odpravi, kar se zaznamuje v matičnem registru o rojstvih. Odločilo je še, da vsaka stranka nosi svoje stroške pravdnega postopka.

2. Sodišče druge stopnje je zavrnilo pritožbo druge toženke in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

3. Zoper sodbo pritožbenega sodišča vlaga druga toženka predlog za dopustitev revizije. Meni, da je tožnik tožbo vložil prepozno ter da izpodbijana odločitev odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča in Ustavnega sodišča. Ustavno sodišče je namreč v sklepu U-I-70/15 z dne 15. 6. 2015 pravno podlago tožbe zaradi razveljavitve izjave o priznanju očetovstva našlo v Obligacijskem zakoniku (OZ) in ne v Zakonu o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, kar pomeni, da je treba v takšnih primerih glede subjektivnega in objektivnega roka uporabiti 99. člen OZ. Iz odločbe Ustavnega sodišča U-I-5/16 z dne 19. 1. 2017 je razbrati, da bo morda objektivni rok po drugem odstavku 99. člena OZ za vlaganje tožb za izpodbijanje izjav o priznanju očetovstva v bodoče razveljavljen, kar pa ne velja za subjektivni rok po prvem odstavku 99. člena OZ. Ustavno sodišče je namreč že v odločbi U-I-251/14 z dne 21. 10. 2015 med drugim pojasnilo, da sta zaželeni trdnost in nespremenljivost družinskih razmerij, ki zagotavljata, da ima otrok pravno priznanega očeta, ki ga je dolžan preživljati, zadostno varovani že s subjektivnim rokom iz prvega odstavka 99. člena OZ. Ne glede na navedeno je bil v času odločanja v predmetni zadevi objektivni rok po drugem odstavku 99. člena OZ še vedno v veljavi, zato ga je bilo sodišče dolžno upoštevati. Z vidika načela pravne države je nesprejemljivo, da sodišče odloča v nasprotju z zakonom. V obrazložitvi je sodišče sicer navedlo, da se analogno uporabljajo pravila OZ iz 94. člena in naslednjih členov, vendar ta razlaga ne zajema vprašanja, ali je tožnik tožbo vložil pravočasno, tj. v roku enoletnega subjektivnega roka od tedaj, ko je izvedel za okoliščine, ki vzbujajo sum, da ni oče otroka.

4. Predlog ni utemeljen.

5. Vrhovno sodišče dopusti revizijo, če je od njegove odločitve mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, pomembnem za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse (prvi odstavek 367. a člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP).

6. Vrhovno sodišče je ocenilo, da pogoji iz 367. a člena ZPP za dopustitev revizije niso izpolnjeni, zaradi česar je predlog za dopustitev revizije skupaj z v njem vsebovano stroškovno zahtevo zavrnilo (drugi odstavek 367. c člena ZPP).