Jedro

I. kategorija invalidnosti je podana, če zavarovanec ni več zmožen opravljati organiziranega pridobitnega dela ali ni zmožen opravljati svojega poklica in nima več preostale delovne zmožnosti. Ob tem je potrebno upoštevati definicijo poklica, določeno v tem členu, in obremenitve na delu ter ali je zaradi sprememb v zdravstvenem stanju zavarovanec delo še sposoben opravljati. Ker je tožnik brezposeln, se pri ugotavljanju delazmožnosti ne upošteva samo zaposlitev na zadnjem delovnem mestu temveč širše, v okviru poklicne usposobljenosti. Izvedenec je podal mnenje tako ob upoštevanju zdravstvenega stanja tožnika kot tudi obremenitev na delu.

Nestrinjanje tožnika z izvedenskim mnenjem in z dokazno oceno sodišča ni utemeljen razlog za postavitev novega izvedenca.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek tožnika za odpravo odločb št. 24 4154594 z dne 6. 1. 2014 in št. I - 4154594 z dne 14. 4. 2014, razvrstitev v I. kategorijo invalidnost zaradi posledic bolezni od 6. 6. 2013 dalje ter priznanje pravic na tej podlagi. Ugotovilo je, da invalidnost pri tožniku ni podana in da je zmožen za delo v gradbeništvu.

2. Sodišče druge stopnje se je strinjalo z dejanskimi razlogi in pravno presojo prvostopenjskega sodišča, zato je zavrnilo pritožbo tožnika in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

3. Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje je tožnik vložil revizijo zaradi zmotne uporabe materialnega prava in bistvenih kršitev določb pravdnega postopka iz prvega odstavka 339. člena ter 8., 14. in 15. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami). Ne strinja se z zaključki sodišča, da pri njem invalidnost ni podana, saj zaradi svojega psihičnega zdravstvenega stanja ni zmožen opravljati pridobitnega dela in svojega poklica. Dejansko stanje je bilo napačno ugotovljeno, saj niso bili upoštevani vsi izvidi, napačna pa je tudi navedba glede jemanja zdravil. Upoštevano tudi ni bilo mnenje psihološkega pregleda, iz katerega izhaja, da je njegova delazmožnost bistveno zmanjšana oziroma, da ni več podana. To potrjuje tudi kasnejša medicinska dokumentacija. Mnenje izvedenca ni celovito in ne daje odgovora na vprašanje, ali delavec z zdravstvenimi težavami, ki spremljajo tožnika, lahko dela na gradbišču. Zaradi nasprotij med medicinsko dokumentacijo in mnenjem sodnega izvedenca je predlagal postavitev drugega izvedenca, kar je sodišče zavrnilo. Do zmotno oziroma nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja je prišlo zaradi bistvenih kršitev pravil postopka. Kršena je tudi pravica iz 22. in 52. člena Ustave Republike Slovenije.

4. Revizija je bila poslana tožencu, vendar ta nanjo ni odgovoril. 5. Revizija ni utemeljena.

6. Revizija je izredno pravno sredstvo zoper pravnomočno sodbo, izdano na drugi stopnji. Revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni (367. in 371. člen ZPP).

7. Revizija uveljavlja bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP, ki naj bi jo storilo sodišče z zavrnitvijo dokaznega predloga za postavitev novega izvedenca, ker podano izvedensko mnenje ni skladno z medicinsko dokumentacijo. Očitek ni utemeljen.

8. Nestrinjanje tožnika z izvedenskim mnenjem in z dokazno oceno sodišča ni utemeljen razlog za postavitev novega izvedenca. Sodni izvedenec psihiater je izdelal pisno izvedensko mnenje in odgovoril na zelo natančno zastavljena vprašanja v zvezi z delazmožnostjo tožnika. Tožnik je na izvedensko mnenje podal pripombe, na katere je izvedenec odgovoril na ustnem zaslišanju. Sodišče je obrazložilo zavrnitev dokaznega predloga, saj v mnenju izvedenca ni ugotovilo nasprotij ali pomanjkljivosti oziroma ni nastal utemeljen dvom o pravilnosti podanega mnenja. Zato ni bilo potrebe po postavitvi novega izvedenca. Dejansko stanje na podlagi ustrezno obrazloženega in dodatno pojasnjenega mnenja izvedenca je bilo popolno ugotovljeno (1).

9. Zgolj nestrinjanje z zaključki izvedenca ni in ne more biti razlog za postavitev novega izvedenca. Zato v postopku ni bila storjena bistvena kršitev iz prvega odstavka 339. člena ZPP, prav tako ne iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Tožniku tudi ni bila odvzeta možnost obravnavanja pred sodiščem. Imel je možnost podati pripombe na mnenje, to možnost pa je izkoristil. Podana tudi ni kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Ta kršitev je podana, če ima sodba pomanjkljivosti, zaradi katerih se ne more preizkusiti, zlasti pa, če je izrek sodbe nerazumljiv, če nasprotuje sam sebi ali razlogom sodbe ali če sodba sploh nima razlogov ali v njej niso navedeni razlogi o odločilnih dejstvih ali so ti razlogi nejasni ali med seboj v nasprotju. Izpodbijana sodba takšnih pomanjkljivosti nima. Storjena tudi ni bila kršitev iz 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, saj sodišče ni ugotovilo protispisnosti, različne zaključke v izvidih pa je izvedenec prepričljivo pojasnil. Na vse te očitke je odgovorilo tudi sodišče druge stopnje.

10. Tožnik uveljavlja kršitev človekovih pravic, določenih v 22. in 52. členu Ustave RS. Vrhovno sodišče ugotavlja, da do kršitve 22. člena Ustave RS, ki posamezniku omogoča enakopravno obravnavo strank v postopku, ni prišlo. Tožniku je bilo omogočeno obravnavanje pred sodiščem in aktivna udeležba v postopku. Prav tako ni podana kršitev iz 52. člena Ustave RS. Tožnik ni invalid, da bi mu bile v postopku pravice na podlagi invalidnosti kršene.

11. Tožnik izpostavlja novejšo medicinsko dokumentacijo, iz katere izhaja popolna nezmožnost za pridobitno delo, in kar naj bi dokazovalo, da je bila ta podana tudi že pred tem. Predmet tega spora je presoja dokončne odločbe toženca z dne 14. 4. 2014 z upoštevanjem do tedaj zbrane medicinske dokumentacije. Ne glede na to pa se je izvedenec do izvida z dne 3. 7. 2014 opredelil, čeprav je bil izdan po datumu izdaje dokončne odločbe. Izvid z dne 1. 3. 2016, ki ga tožnik prilaga reviziji, pa je bil izdan celo po sodbi sodišča prve stopnje. Gre za novoto, ki jo v revizijskem postopku ni mogoče upoštevati. Spremembe v zdravstvenem stanju, o katerih poročajo kasnejši izvidi, so lahko podlaga za nov postopek pri tožencu.

12. Revizija uveljavlja, da sta sodišči nepravilno uporabili določbo materialnega prava v zvezi z odločitvijo o invalidnosti, saj sta napačno ugotovili, da je tožnik za delo sposoben. Z navideznim uveljavljanjem sicer revizijsko dopustnega razloga poskuša doseči ponovni preizkus dejanskega stanja, kar pa glede na določbo tretjega odstavka 370. člena ZPP ni dovoljeno.

13. Po prvem odstavku 63. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2, Ur. l. RS, št. 96/2012 s spremembami) je I. kategorija invalidnosti podana, če zavarovanec ni več zmožen opravljati organiziranega pridobitnega dela ali ni zmožen opravljati svojega poklica in nima več preostale delovne zmožnosti. Ob tem je potrebno upoštevati definicijo poklica, določeno v tem členu, in obremenitve na delu ter ali je zaradi sprememb v zdravstvenem stanju zavarovanec delo še sposoben opravljati. Ker je tožnik brezposeln, se pri ugotavljanju delazmožnosti ne upošteva samo zaposlitev na zadnjem delovnem mestu temveč širše, v okviru poklicne usposobljenosti. Izvedenec je podal mnenje tako ob upoštevanju zdravstvenega stanja tožnika kot tudi obremenitev na delu, zapisanih v delovni dokumentaciji, ki jim tožnik ni nasprotoval, in tudi širše, z upoštevanjem poklica tožnika. Tožnik je po izobrazbi gradbeni tehnik. V tem okviru lahko opravlja različna dela, tako na terenu kot v pisarni. Zato je utemeljen zaključek, da pri tožniku ni prišlo do nezmožnosti opravljanja organiziranega pridobitnega dela.

14. Iz navedenih razlogov tudi ni bilo zmotno uporabljeno materialno pravo, ker sodišče tožnika ni razvrstilo v I. kategorijo invalidnosti zaradi posledic bolezni. Ob ugotovitvi, da pri tožniku v času izdaje izpodbijane odločbe toženca ni bilo podano takšno zdravstveno stanje, da ne bi bil zmožen opravljati nobenega organiziranega pridobitnega dela, torej tudi ne dela gradbenega tehnika, je sodišče pravilno uporabilo materialno pravo, ko je zavrnilo tudi zahtevek za priznanje pravic na podlagi invalidnosti.

15. Vrhovno sodišče ugotavlja, da razlogi, ki jih uveljavlja revizija, niso podani, zato jo je na podlagi 378. člena ZPP zavrnilo kot neutemeljeno.

(1)

Pojasnil je vpliv zdravil na delazmožnost tožnika. Ni zanikal, da so pri tožniku nastopile duševne spremembe, vendar (še) ne takšne, da bi bi zaradi njih nesposoben za delo, za katerega se je izšolal. Pojasnil je tudi razhajanje med izvidom z dne 3. 7. 2014 in svojimi ugotovitvami. Kasnejše stanje potrjuje, da gre za nihanje trenutnega razpoloženja, kar pa ne pomeni stanja, kjer ni pričakovati izboljšanja ob vseh medicinskih ukrepih, zdravilih ali drugih terapijah.