Jedro

Sodba sodišča druge stopnje v nasprotju s sodbo sodišča prve stopnje temelji na presoji, da tožnica ni dokazala preseganja pričakovanih rezultatov. Kljub temu in kljub zelo sporni razlagi pravil o dokaznem bremenu, tožnica v zvezi s tem ne uveljavlja bistvene kršitve. V delu, ki se nanaša na naravo terjatve in uveljavljanje sodnega varstva, pa predlog ne navaja relevantnih razlogov o tem, zakaj je sodišče druge stopnje to vprašanje rešilo nezakonito.

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je naložilo toženki, da tožnici iz naslova dodatka za povečan obseg dela izplača 3.669,75 EUR s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi, višji zahtevek iz tega naslova pa je zavrnilo.

2. Sodišče druge stopnje je na pritožbo toženke spremenilo sodbo sodišča prve stopnje in zahtevek v celoti zavrnilo.

3. Tožnica predlaga dopustitev revizije glede vprašanj: - ali je tožeča stranka glede na vse dejanske okoliščine primera upravičena do izplačila dela plače za delovno uspešnost iz naslova povečanega obsega dela; - ali zahtevek za plačilo dela plače iz naslova delovne uspešnosti zaradi povečanega obsega dela predstavlja čisto denarno terjatev, za katero je dopustno neposredno sodno varstvo skladno s četrtim odstavkom 200. člena ZDR-1; - ali na možnost neposrednega sodnega varstva morebiti vpliva to, da je tožeča stranka del plače iz naslova povečanega obsega dela že dobila izplačanega na podlagi izdanih sklepov predstojnika, proti katerim pa ni vložila pritožbe.

4. Predlog ni utemeljen.

5. Sodišče po prvem odstavku 367. a člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in naslednji) dopusti revizijo, če je od odločitve vrhovnega sodišča mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, ki je pomembno za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse. V predlogu za dopustitev revizije mora stranka v skladu s četrtim odstavkom 367.b člena ZPP natančno in konkretno navesti sporno pravno vprašanje in pravno pravilo, ki naj bi bilo prekršeno, okoliščine, ki kažejo na njegovo pomembnost, ter na kratko obrazložiti, zakaj je sodišče druge stopnje to vprašanje rešilo nezakonito; zatrjevane kršitve postopka mora opisati natančno in konkretno, na enak način pa mora izkazati tudi obstoj sodne prakse vrhovnega sodišča, od katere naj bi odločitev odstopala, oziroma neenotnost sodne prakse.

6. Vrhovno sodišče ugotavlja, da pogoji za dopustitev revizije iz 367.a člena ZPP niso izpolnjeni, čeprav je odločitev sodišča druge stopnje vprašljiva. Zato je predlog na podlagi drugega odstavka 367.c člena ZPP zavrnilo. Sodba sodišča druge stopnje v nasprotju s sodbo sodišča prve stopnje temelji na presoji, da tožnica ni dokazala preseganja pričakovanih rezultatov. Kljub temu in kljub zelo sporni razlagi pravil o dokaznem bremenu, tožnica v zvezi s tem ne uveljavlja bistvene kršitve. V delu, ki se nanaša na naravo terjatve in uveljavljanje sodnega varstva, pa predlog ne navaja relevantnih razlogov o tem, zakaj je sodišče druge stopnje to vprašanje rešilo nezakonito.

7. Odločitev je bila sprejeta soglasno.