Jedro

Predlog, ki ne vsebuje konkretne in natančne opredelitve pravnega vprašanja, o katerem se pričakuje odločitev Vrhovnega sodišča, je nepopoln.

Izrek

Predlog se zavrže.

Obrazložitev

1. Prvostopenjsko sodišče je razsodilo, da se nalog za izpraznitev poslovnih prostorov Pl 5/2007 z dne 15. 12. 2007 v delu, ki se glasi, da je tožena stranka dolžna v roku enega leta po prejemu naloga izprazniti poslovni objekt S. s pripadajočim funkcionalnim zemljiščem parc. št. 1106/2 k.o. ... in jih prostih oseb in predmetov izročiti v posest tožeči stranki ter tožeči stranki povrniti v 8 dneh stroške izpraznitvenega naloga skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, razveljavi in tožbeni zahtevek zavrne. Ugodilo pa je podrednemu tožbenemu zahtevku na izpraznitev poslovnega objekta v roku 15 dni.

2. Sodišče druge stopnje je pritožbi tožene stranke ugodilo in spremenilo sodbo sodišča prve stopnje tako, da je zavrnilo tudi podredni tožbeni zahtevek (2. točka izreka prvostopenjske sodbe) ter poseglo v stroškovno odločitev (3. točka izreka prvostopenjske sodbe), pritožbo tožnice pa je zavrnilo in v izpodbijanem a nespremenjenem delu (1. točka izreka prvostopenjske sodbe) potrdilo odločitev sodišča prve stopnje.

3. Tožnica vlaga predlog za dopustitev revizije zoper sodbo sodišča druge stopnje. Dopustitev predloga utemeljuje z zatrjevanjem in utemeljevanjem kršitve Zakona o pravdnem postopku in zmotne uporabe materialnega prava.

4. Predlog ni popoln.

5. Dne 1. oktobra 2008 je začela veljati novela ZPP (Ur. l. RS, št. 45/2008; v nadaljevanju: ZPP-D), s katero so bile bistveno spremenjene določbe o reviziji. V drugem odstavku 367. člen ZPP je določeno, da je revizija dovoljena, če vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe presega 40.000,00 eurov. Če te vrednosti ne presega, je revizija dovoljena le, če jo v skladu s 367.a členom dopusti sodišče (tretji odstavek istega člena).

6. V četrtem odstavku 367.b člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) mora stranka v predlogu za dopustitev revizije natančno in konkretno navesti sporno vprašanje in pravno pravilo, ki naj bi bilo prekršeno, okoliščine, ki kažejo na njegovo pomembnost, ter na kratko obrazložiti, zakaj je sodišče druge stopnje to vprašanje rešilo nezakonito; natančno in konkretno mora izkazati tudi obstoj sodne prakse Vrhovnega sodišča, od katere naj bi odločitev odstopala. Če se predlagatelj sklicuje na sodno prakso Vrhovnega sodišča, mora navesti opravilne številke zadev, kopije sodnih odločb sodišč druge stopnje, na katere se sklicuje, pa mora predložiti (peti odstavek 367.b člena ZPP). Zakon torej postavlja stroge zahteve po obveznih sestavinah predloga za dopustitev revizije. Tem formalnim zahtevam pa predlagateljica ni zadostila. V svoji vlogi ni opredelila, katero naj bi bilo pravno vprašanje, o katerem naj odloči Vrhovno sodišče. Vloga predlagateljice je po vsebini v bistvu revizija, saj navaja revizijske razloge in jih utemeljuje. Vendar pa uveljavljanje revizijskih razlogov samo po sebi ni razlog za dopustitev revizije. Ravno konkretna in natančna opredelitev pravnega vprašanja, o katerem se pričakuje odločitev Vrhovnega sodišča, je bistvena sestavina predloga za dopustitev revizije. Predlog, ki tega ne vsebuje, je nepopoln. Za nadaljnjo presojo utemeljenosti predloga pa bi morala predlagateljica izkazati tudi okoliščine, ki kažejo, da je vprašanje tako pomembno, da utemeljuje odločanje Vrhovnega sodišča. Glede zatrjevane kršitve iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP pa Vrhovno sodišče zaključuje, da ta kršitev iz navedb predlagateljice ter v predlogu podane utemeljitve ne izhaja.

7. Vrhovno sodišče je zato predlog na podlagi šestega odstavka 367.b člena ZPP zavrglo.