Jedro

Ker niso izpolnjeni pogoji, ki jih za dopustitev revizije določa prvi odstavek 367.a člena ZPP, je Vrhovno sodišče zavrnilo predlog v skladu z drugim odstavkom 367.c člena ZPP.

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je ohranilo v veljavi sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani, VL 174743/2013 z dne 6. 11. 2013, v 3. odstavku izreka in 1. odstavku izreka glede plačila glavnice 25.170,15 EUR ter dela zakonskih zamudnih obresti (I. točka izreka sodbe). Glede preostanka zakonskih zamudnih obresti je sklep o izvršbi razveljavilo in tožbeni zahtevek zavrnilo (II. točka izreka sodbe). Tožencu je naložilo povračilo pravdnih stroškov tožnice (III. točka izreka sodbe).

2. Sodišče druge stopnje je v ponovljenem sojenju zavrnilo pritožbo toženca in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu (I. točka izreka sodbe). Tožencu je naložilo povračilo pritožbenih in revizijskih stroškov tožnice (II. točka izreka sodbe).

3. Zoper sodbo sodišča druge stopnje je toženec vložil predlog za dopustitev revizije, v katerem zatrjuje kršitev določb pravdnega postopka in zmotno uporabo materialnega prava. Predlaga dopustitev revizije glede 1) vprašanja kršitve načela kontradiktornosti, saj je bila na drugi stopnji izdana sodba presenečenja in je bilo odločeno na podlagi pravno relevantnega dejstva domnevno "alternativno določenega enoletnega roka", v katerem naj bi se toženec moral zaposliti in ki naj ne bi bil nerazumno kratek in naj bi bil smiseln za zagotovitev izpolnitve skupnega namena pogodbenikov, o katerem se toženec ni mogel izreči, saj tega pravno relevantnega dejstva v dosedanjem postopku ni zatrjevala niti tožeča (kaj šele tožena) stranka, pač pa ga je kot takšnega vzpostavilo šele višje sodišče v napadeni sodbi z uporabo pravila o razlagi pogodbenih določil iz drugega odstavka 82. člena Obligacijskega zakonika, skozi prizmo temeljnih načel obligacijskega prava; 2) vprašanja absolutne bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), saj so si razlogi napadene sodbe med seboj v nasprotju v delu, ko višje sodišče po eni strani navaja (v 6. točki obrazložitve napadene sodbe), da tožencu tožeča stranka izrecnega dodatnega roka za zaposlitev ni dala, po drugi strani pa navaja (v 14. točki obrazložitve napadene sodbe), da naj bi bil že s pogodbo o štipendiranju med strankama "alternativno določen enoletni rok za zaposlitev"; 3) pravnega vprašanja "alternativno določenega enoletnega roka" s Pogodbo o štipendiranju, ki jo je toženec sklenil s tožečo stranko, in tudi sicer v pogodbah, ki jih je tožeča stranka sklepala in jih še sklepa s štipendisti v Republiki Sloveniji; 4) pravnega vprašanja, ali je tožena stranka (kot štipendist) s tem, ko je bil v obdobju med junijem 2012 in junijem 2014 dejansko zaposlen v Republiki Sloveniji (in pred tem še od junija 2009 do oktobra 2011 prijavljen na zavodu kot iskalec zaposlitve) izpolnil svojo pogodbeno obveznost iz Pogodbe o štipendiranju. Pomembnost predlaganih vprašanj utemeljuje z zagotovitvijo pravne varnosti, enotne uporabe prava in razvoja prava preko sodne prakse, saj naj bi šlo za vprašanja, ki zadevajo vse nekdanje, sedanje in bodoče štipendiste tožnice.

4. Predlog ni utemeljen.

5. Ker niso izpolnjeni pogoji, ki jih za dopustitev revizije določa prvi odstavek 367.a člena ZPP, je Vrhovno sodišče zavrnilo predlog v skladu z drugim odstavkom 367.c člena ZPP.