Jedro

Odstop od pogodbe zaradi neizpolnitve se izvrši z enostransko izjavo volje, iz katere izhaja, da pogodbi zvesta stranka odstopa od pogodbe. Položaj pogodbi zveste stranke ima pravno naravo oblikovalnega upravičenja, saj ta lahko enostransko doseže, da obstoječa obveznost med strankama preneha. Z razvezo pogodbe pa prenehajo medsebojne pravice in obveznosti pogodbenih strank, ki so nastale s sklenitvijo pogodbe.

Izrek

I.Pritožbi se delno ugodi in sodba sodišča prve stopnje v II., VI., VII., VIII. in IX. točki izreka spremeni tako, da je dolžna tožena stranka v roku 15 dni tožeči stranki plačati znesek 8.497,54 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dne 8. 6. 2020 dalje do plačila.

V presežku, in sicer glede:

- zneska 35.250,23 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 8. 6. 2020 dalje do plačila,

- razveze ponudb št. 219013/2019 z dne 9. 2. 2019 in št. 219012/2019 z dne 9. 2. 2019 ter

- razveze pogodb o izvajanju gradbenih in obrtniških del št. 101-1/2018 z dne 20. 8. 2018 in št. 101-3/2018 z dne 5. 9. 2018,

pa se tožbeni zahtevek zavrne.

Tožeča stranka je dolžna toženi stranki povrniti 71,28 % pravdnih stroškov, tožena stranka pa je dolžna tožeči stranki povrniti 28,72 % pravdnih stroškov.

II. V preostalem se pritožba zavrne.

III. Tožeča stranka je dolžna v roku 15 dni od vročitve te sodbe povrniti toženi stranki pritožbene stroške v višini 1.439,83 EUR.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je dne 22. 12. 2022 izdalo sodbo in sklep, in sicer je odločilo, da: se ustavi postopek glede plačila zneska 1.954,77 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 8. 6. 2020 dalje do plačila (I. točka izreka), se razvežeta ponudbi št. 219013/2019 z dne 9. 2. 2019 in št. 219012/2019 z dne 9. 2. 2019 (II. točka izreka), se ugotovi, da obstaja terjatev tožeče stranke (v nadaljevanju tožnica) v znesku 20.822,15 EUR (III. točka izreka) in terjatev tožene stranke (v nadaljevanju toženka) v znesku 10.212,27 EUR, ne pa tudi v znesku 2.226,23 EUR (IV. točka izreka), je zaradi pobota navedenih terjatev toženka dolžna tožnici plačati 10.609,88 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 15. 3. 2019, v višjem delu 10.212,27 EUR pa se tožbeni zahtevek zavrne (V. točka izreka), se razvežeta pogodbi izvajanju gradbenih in obrtniških del št. 101-1/2018 z dne 20. 8. 2018 in št. 101-3/2018 z dne 5. 9. 2018 (VI. točka izreka), je toženka dolžna v roku 15 dni tožnici plačati znesek 39.161,72 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 8. 6. 2020 dalje do plačila (VII. točka izreka), se tožbeni zahtevek zavrne v presežku za znesek 4.586,05 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 8. 6. 2020 dalje do plačila (VIII. točka izreka), tožnica nosi 22,91 % stroškov postopka, toženka pa 77,08 % stroškov postopka (IX. točka izreka).

2. Toženka s pravočasno pritožbo izpodbija navedeno sodbo (II. do IX. točka izreka) in uveljavlja vse pritožbene razloge po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Uvodoma sicer navaja, da sodbo izpodbija v celoti, vendar je pritožbeno sodišče glede na pritožbene navedbe štelo, da izpodbija ugodilni in stroškovni del, za kar ima tudi pravni interes. Navaja, da tožnica nima prebivališča na X, temveč v Italiji, da sodišče prve stopnje po ugovoru toženke ni pravilno določilo vrednosti spora ter da tožnica ni doplačala sodne takse po zvišanju tožbenega zahtevka, zato bi moralo sodišče prve stopnje tožbo zavreči. Ugovarja aktivni legitimaciji tožnice, ker ni lastnica nepremičnine na naslovu Y oziroma je solastnik do ½ od celote C. C. Zaradi zmotne uporabe materialnega prava sodišče prve stopnje ni sledilo toženkinemu ugovoru aktivne legitimacije in je domnevno odškodnino, ki bi pripadala solastniku nepremičnine Y, torej C. C., prisodilo tožnici. Nadalje navaja, da je sodišče prve stopnje bistveno kršilo določbe pravdnega postopka, ko je zavrnilo dokazni predlog toženke za zaslišanje priče B. B. in izvedbo dokaza z drugim izvedencem gradbene stroke, ter ponavlja v postopku pred sodiščem prve stopnje podane pripombe na pisni izvid in mnenje izvedenca gradbene stroke ter pisno dopolnitev le-tega. Sodišče prve stopnje je po mnenju pritožbe zmotno uporabilo materialno pravo, ko je odločilo, da se ponudbi št. 219013 in št. 219012 razvežeta, saj to po določbah Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ) ni dopustno. Glede lesa v vrednosti 7.538,25 EUR navaja, da je izrek v tej zvezi nejasen, ker v njem ni navedeno, na podlagi česa se ugotavlja obstoj terjatve tožnice 20.822,15 EUR, in graja zaključek sodišča prve stopnje, da toženka ni dokazala dobave lesa. V tej zvezi je toženka predložila račun 6/2019, predlagala zaslišanje priče B. B. in predložila fotografije tega lesa, tožnica je smiselno priznala dobavo tega lesa, ko je A. A. pisala, da ji naj dokaže, ali je za ta les res plačal 7.538,25 EUR, sodišče prve stopnje pa vsega navedenega ni upoštevalo. Poleg tega je v tej zvezi v nasprotju z določili ZPP opravilo poizvedbo pri družbi D. d.o.o.. Toženka je račun 6/2019 izdala dne 6. 3. 2019, ko je tožnici dobavila les. S kamionom ga je pripeljal priča B. B. in tožnici tudi izročil račun. Tožnica je navedeni račun plačala 14. 3. 2019, to pa ne pomeni, da je toženka šele takrat nabavila les. Nadalje vztraja, da obstaja v pobot uveljavljana terjatev toženke v znesku 2.226,23 EUR in navaja, da premaz z zaščitnim lakom ni bil vključen v ceni za montažo ostrešja, je pa bil opravljen, zato je toženka upravičena do plačila v navedenem znesku. Prav tako navaja, da je toženka opozarjala na napake že z dopisi z dne 19. 8. 2019 in 22. 8. 2019, kar pomeni, da je bila že takrat z njimi seznanjena in ne šele po mnenju izvedenca E. E. z dne 4. 3. 2020. Ker je vložila tožbo šele leta 2020, je zamudila enoletni rok za uveljavljanje zahtevka. Glede same zamude in pogodbene kazni pa bi naj zamuda tekla od leta 2018 dalje in je 8. 6. 2020 vložena tožba prepozna. Pri tem je po mnenju pritožbe potrebno upoštevati navedbe toženke, da se šteje primopredaja objekta za opravljeno, ko naročnik prične uporabljati gradbeni objekt. Toženka je s fotografijami dokazala, da je tožnica pričela uporabljati hišo in gospodarsko poslopje po tem, ko je bila končana prenova. Ko pa je že uporabljala in prevzela oba objekta, pa je začela grajati, da dela niso dokončana. Po prepričanju pritožbe sta bili pogodbi št. 101-2 in 101-3 obojestransko izpolnjeni, zato ju ni dopustno razvezati zaradi neizpolnitve. Toženka je podala ugovor realizacije pravnega posla, o katerem izpodbijana sodba nima razlogov. Izpodbijana sodba je prav tako nejasna, ko po eni strani navaja, da pogodbi nista izpolnjeni, po drugi strani pa bi naj tožnici nastala škoda z izpolnitvijo, kar je protislovno. Tožnica toženki tudi ni postavila primernega roka kot narekuje zakon in zato nima pravice do odstopa od pogodbe ali znižanja kupnine ali zahtevka za plačilo odškodnine. Prav tako navaja, da sodišče prve stopnje ni ugotavljalo, ali je tožnica toženki karkoli plačala po pogodbah št. 101-2 in 101-3, sicer pa tožnica niti ni dokazala, da bi plačala zneske po navedenih pogodbah. Posledično naj bi bila zmotna tudi odločitev glede stroškov postopka. Predlaga, da pritožbeno sodišče sodbo sodišča prve stopnje razveljavi in zavrže tožbo, podrejeno da jo spremeni tako, da zavrne tožbeni zahtevek, podrejeno, da jo razveljavi ter vrne zadevo sodišču prve stopnje v novo sojenje. Priglaša pritožbene stroške.

3. Tožnica se v odgovoru na pritožbo zavzema za njeno zavrnitev in priglaša stroške.

4. Pritožba je delno utemeljena.

5. V skladu s 350. členom ZPP preizkusi pritožbeno sodišče sodbo sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu ter v mejah pritožbenih razlogov, pri čemer po uradni dolžnosti pazi na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11. (razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje), 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP ter na pravilno uporabo materialnega prava.

6. Iz spisa izhaja, da je bila sodna taksa v obeh pravdnih zadevah, ki sta bili združeni v skupno obravnavanje, pravočasno poravnana, zvišanja tožbenega zahtevka pa ni bilo, zato je pritožba v tej zvezi neutemeljena.

7. V zvezi z vrednostjo spornega predmeta pritožbeno sodišče povzema razloge, ki jih je sodišče prve stopnje navedlo v sklepu P 41/2020 z dne 21. 12. 2020, kot pravilne. Pritožba v tej zvezi neutemeljeno opozarja na dejstvo, da vrednost spornega predmeta vpliva na višino pravdnih stroškov, saj to ni relevantna okoliščina, kot je pojasnilo že sodišče prve stopnje.

8. V skladu s prvim odstavkom 286.b člena ZPP mora stranka kršitev določb pravdnega postopka pred sodiščem prve stopnje uveljavljati takoj, ko je to mogoče. Kršitve, na katere se sklicuje pozneje, vključno v pravnih sredstvih, se upoštevajo le, če stranka teh kršitev brez svoje krivde predhodno ni mogla navesti. Tožnik v postopku pred sodiščem prve stopnje ni uveljavljal procesne kršitve, ker ni bil izveden dokaz z zaslišanjem priče B. B., kljub temu da ga je sodišče prve stopnje z razlogi za zavrnitev tega dokaza seznanilo na zadnjem naroku za glavno obravnavo dne 14. 12. 2022, zato je ne more uveljavljati s pritožbo. Prav tako pritožba neutemeljeno graja zavrnitev predloga toženke za izvedbo dokaza z drugim izvedencem gradbene stroke, saj za to ni pogojev v smislu 254. člena ZPP, kot je pojasnilo že sodišče prve stopnje. Na toženkine pripombe na pisni izvid in mnenje ter dopolnitev le-tega, pri katerih vztraja v pritožbi, je izvedenec jasno in strokovno argumentirano odgovoril v okviru zaslišanja na naroku za glavno obravnavo dne 14. 12. 2022.

Dela na naslovu X

9. Odstop od pogodbe zaradi neizpolnitve se izvrši z enostransko izjavo volje, iz katere izhaja, da pogodbi zvesta stranka odstopa od pogodbe. Položaj pogodbi zveste stranke ima pravno naravo oblikovalnega upravičenja, saj ta lahko enostransko doseže, da obstoječa obveznost med strankama preneha. Z razvezo pogodbe pa prenehajo medsebojne pravice in obveznosti pogodbenih strank, ki so nastale s sklenitvijo pogodbe. Glede na (pritožbeno nesporen) zaključek sodišča prve stopnje, da je tožnica veljavno odstopila od pogodbe, ki je bila sklenjena na podlagi ponudb št. 219013/2019 in št. 219012/2019, bi bil neutemeljen že tožbeni zahtevek na razvezo pogodbe, za razvezo ponudb (ki sta enostranska pravna posla) pa še toliko manj, kot pravilno opozarja pritožba.

10. Sodišče prve stopnje je na podlagi izvedenih dokazov (izpoved tožnice ter prič A. A. in C. C., poizvedba pri družbi D. d.o.o., fotografija lesa, dokazilo o plačilu) pravilno zaključilo, da toženka ni uspela dokazati, da je dobavila les, na katerega se nanaša račun št. 6/2019. Pritožba z lastno dokazno oceno ne uspe izpodbiti razlogov, ki jih je sodišče prve stopnje nanizalo v 19. do 25. točki obrazložitve izpodbijane sodbe, in jih pritožbeno sodišče povzema kot pravilne. Tudi če je toženka les kupila pred 14. 3. 2019 in je poizvedba pri družbi D. d.o.o. brezpredmetna, to še ne pomeni, da je toženka tožnici dobavila les dne 6. 3. 2019, kot navaja pritožba. Prav tako ne gre pritrditi pritožbenim navedbam, da je izrek v tej zvezi nejasen.

11.Prav tako je sodišče pravilno zaključilo, da toženka ni upravičena do plačila del po računu št. 23/2019 z dne 8. 7. 2019 (impregnacija lesenega ostrešja na hiši Y). V tej zvezi se pritožbeno sodišče sklicuje na pravilne razloge, ki jih je sodišče prve stopnje navedlo v 30. točki obrazložitve izpodbijane sodbe, pritožba pa neutemeljeno vztraja, da je upravičena do dodatnega plačila za opravljena dela.

12.Pritožbeno sodišče v okviru preizkusa po uradni dolžnosti ugotavlja, da je sodišče pri procesnem pobotu zmotno uporabilo materialno pravo, ker ni upoštevalo zakonskih zamudnih obresti, katerih tek je v obrazložitvi sicer ugotovilo. Kljub temu pa pritožbeno sodišče v odločitev v tej zvezi ni moglo poseči zaradi pravnomočnosti zavrnilnega dela V. točke izreka.

Dela na naslovu Y

Gradbena pogodba je posebna vrsta tipične podjemne pogodbe, katere predmet je izdelava (nove) stvari – izgradnja objekta oziroma izvedba drugih gradbenih del (prvi odstavek 649. člena OZ). Zato se po 660. členu OZ za izvajalčevo odgovornost za stvarne napake uporabljajo pravila o podjemnikovi odgovornosti za stvarne napake, urejena v poglavju o podjemni pogodbi, in sicer v 633. do 640. členu OZ. Posebna pravila o odgovornosti za stvarne napake določa OZ v poglavju o gradbeni pogodbi samo v zvezi s posebno vrsto napake objekta, in sicer napako v solidnosti gradnje (662. člen OZ). Izvajalčeva odgovornost za stvarne napake je obligacijskopravno razmerje, v katerem je izvajalec, čigar predmet izpolnitve (zgrajen objekt) ima napake, zavezan (dolžan) odpraviti negativne posledice teh napak v pravno varovani sferi naročnika, naročnik pa ima pravico zahtevati odpravo teh negativnih posledic.

Ker je odgovornost za stvarne napake posebna vrsta poslovne odškodninske odgovornosti, posebna pravila o odgovornosti za stvarne napake izključujejo uporabo splošnih pravil o poslovni odškodninski odgovornosti glede zahtevkov (pravic) naročnika v primeru škode, ki se kaže kot zmanjšanje vrednosti objekta zaradi napake. Zato je odpravo te (neposredne) škode mogoče zahtevati samo z uporabo jamčevalnih zahtevkov. Te pa je mogoče uveljavljati samo, če so izpolnjene predpostavke izvajalčeve odgovornosti za stvarne napake: 1. zgrajeni objekt ima napako; 2. vzrok za napako (kršitev) izvira iz izvajalčeve sfere; 3. pravočasno obvestilo o napaki; 4. da se napaka pokaže v jamčevalnem roku; 5. sodna uveljavitev zahtevka v enoletnem (prekluzivnem) roku. Sodišče prve stopnje je zaključilo, da so podane navedene predpostavke odgovornosti toženke za stvarne napake na objektu Y.

Poleg zahtevka za odpravo napak lahko naročnik na podlagi izvajalčeve odgovornosti za stvarne napake (torej če so izpolnjene predpostavke te odgovornosti) uveljavlja tudi druge jamčevalne zahtevke, in sicer ima pravico, da napako odpravi sam (po drugem izvajalcu) in da od (prvega) izvajalca zahteva povrnitev stroškov odprave te napake, ali pravico do sorazmernega znižanja plačila ali pravico odstopiti od pogodbe. Iz okoliščin, ki jih je ugotovilo sodišče prve stopnje, in sicer da se toženka ni držala pogodbenih rokov in ni zaključila del niti v dodatnem roku po pisnih pozivih toženke niti kasneje, očitno izhaja, da napake tudi v primernem dodatnem roku ne bi odpravila. Tožnica je zato imela pravico izbrati odstop od pogodbe, ne da bi prej toženki dala primeren (dodatni) rok za odpravo napak (za pravilno izpolnitev).

Pravica naročnika odstopiti od pogodbe zaradi napak ima značilnost (pravno naravo) odstopne pravice (imenovane tudi odstopno upravičenje). Odstopna pravica je pravica, ki daje imetniku pravno možnost, da z enostransko izjavo volje, naslovljeno na odstopnega zavezanca, povzroči prenehanje (razvezo) pogodbe, s čimer prenehajo tudi medsebojne pravice in obveznosti pogodbenih strank, kot že obrazloženo. Kadar naročnik med jamčevalnimi zahtevki izbere pravico odstopiti od pogodbe, je predpostavka iz prvega odstavka 635. člena OZ izpolnjena, če podjemnik do izteka roka prejme naročnikovo izjavo, da odstopa od pogodbe. Tožnica je torej z dopisom z dne 25. 5. 2020 uresničila odstopno pravico in povzročila razvezo (prenehanje) pogodb o izvajanju gradbenih in obrtniških del št. 101-2/2018 z dne 20. 8. 2018 in št. 101-3/2018 z dne 5. 9. 2018, zato je tožbeni zahtevek za razvezo le-teh neutemeljen. Pritožbena graja, da je tožnica zamudila enoletni rok za uveljavitev, je prav tako neutemeljena, saj iz dopisov tožnice iz avgusta 2019 ne izhaja, da bi tožnica toženko že takrat obveščala o napakah (in ne z dopisom z dne 25. 5. 2020, kot je pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje), pa tudi če bi temu bilo tako, enoletni rok do maja 2020, ko je tožnica odstopila od pogodbe, še ni potekel.

Z razvezo navedenih pogodb so prenehale tudi medsebojne pravice in obveznosti pravdnih strank, zato tožnica ne more več uveljavljati niti zahtevka za odpravo napak na stroške izvajalca v višini 27.169,58 EUR niti zahtevka za plačilo dogovorjene pogodbene kazni zaradi zamude v višini 3.494,60 EUR, torej zahtevkov za (pravilno) izpolnitev pogodbe, zaradi česar je tožbeni zahtevek v tem delu neutemeljen.

Sta pa pogodbeni stranki, ki sta pred uresničitvijo tožničine odstopne pravice delno ali v celoti opravili izpolnitev svoje obveznosti, z razvezo pogodbe (torej s trenutkom, ko je začela učinkovati tožničina izjava o odstopu od pogodbe) pridobili kondikcijsko terjatev (zahtevek) v smislu 111. člena OZ. Obe pogodbeni stranki imata torej pravico do vrnitve danega. Tožnica ima pravico do vrnitve plačanega, vrnitev toženkine izpolnitve pa pri gradbeni pogodbi ni mogoča, zato pride v poštev zgolj nadomestitev dosežene koristi. Korist, ki jo naročnik (tožnica) v takem primeru doseže, pa je vrednost tistih (opravljenih) del, ki nimajo napak. To pa privede do znižanja plačila za vrednost tistih del, ki imajo napake, zaradi katerih je naročnik odstopil od pogodbe. Glede na navedeno in mnenje izvedenca gradbene stroke je torej tožnica v okviru postavljenega zahtevka upravičena do znižanja plačila za podporne stebre na terasi (200,00 EUR) ureditev dovoza (1,00 EUR), omet opečnih sten fasade (2.210,88 EUR), hidroizolacijo opornega zidu (235,66 EUR) in nadstrešek (5.850,00 EUR), skupaj tako do plačila 8.497,54 EUR.

Posledično je bilo potrebno spremeniti tudi stroškovno odločitev (drugi odstavek 165. člena ZPP in drugi odstavek 154. člena ZPP). Tožnica je uspela glede 19.107,42 EUR od vtoževanih 66.525,05 EUR, kar pomeni, da je njen uspeh 28,72 %, uspeh toženke pa 71,28 %. Glede na navedeno je dolžna tožnica toženki povrniti 71,28 % njenih pravdnih stroškov, toženka pa tožnici 28,72 % njenih pravdnih stroškov (četrti odstavek 163. člena ZPP).

Po obrazloženem je pritožbeno sodišče pritožbi toženke delno ugodilo in spremenilo sodbo sodišča prve stopnje v izpodbijanem ugodilnem in stroškovnem delu. Delna sprememba je vplivala na povečanje zavrnilnega dela v VIII. točki izreka, zato je pritožbeno sodišče spremenilo tudi to točko izreka. V preostalem je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo.

Toženka je delno uspela s pritožbo, zato ji je tožnica dolžna povrniti pritožbene stroške v višini 61,61 % (od spornih 49.771,60 EUR je uspela v višini 30.664,18 EUR). V skladu s 154. in 155. členom ZPP ter Zakonom o sodnih taksah gre toženki 2.337,00 EUR za sodno takso, odvetniških stroškov pa ni opredeljeno navedla. Glede na pritožbeni uspeh je tako upravičena do povrnitve 1.439,83 EUR pritožbenih stroškov. Tožnica pa ni upravičena do povrnitve stroškov pritožbenega postopka, ker njen odgovor na pritožbo ni bistveno pripomogel k obravnavi pritožbe. Pritožbeno sodišče je na podlagi drugega odstavka 313. člena ZPP tožniku naložilo plačilo pritožbenih stroškov v roku 15 dni od vročitve te sodbe.

-------------------------------

1M. Juhart, Obligacijski zakonik (splošni del) s komentarjem, 1. knjiga, Ljubljana, GV Založba, 2003, str. 578.

2N. Plavšak, Obligacijski zakonik (splošni del) s komentarjem, 1. knjiga, Ljubljana, GV Založba, 2003, str. 159.

3Glede na navedeno toženka neutemeljeno ugovarja aktivni legitimaciji tožnice glede nepremičnine na naslovu Y, na kateri so se izvajala gradbena dela, ker ni lastnica le-te do celote.

4Izpolnitev z napako ima pravno naravo kršitve pogodbene obveznosti, hkrati pa je napaka objekta tudi (neposredna) škoda, ki naročniku nastane zaradi nepravilne izpolnitve izvajalčeve obveznosti. Obstoj te predpostavke mora zatrjevati in dokazati naročnik.

5Pri tem velja domneva, da vzrok za napako izvira iz izvajalčeve sfere, zato naročniku ni treba zatrjevati in dokazati obstoja te predpostavke. Odgovornosti za stvarno napako se izvajalec lahko razbremeni, če dokaže, da vzrok za napako ne izvira iz njegove sfere. Razloge za razbremenitev njegove odgovornosti mora zato zatrjevati in dokazati izvajalec.

6Če posebni predpostavki izvajalčeve odgovornosti za stvarne napake (pravočasno obvestilo o napaki in okoliščina, da se napaka pokaže v določenem jamčevalnem roku) nista izpolnjeni, izvajalčeva odgovornost za napako preneha. Nastop (obstoj) teh pravnih dejstev, ki povzročijo prenehanje njegove odgovornosti, mora zato zatrjevati in dokazati izvajalec.

7Na potek tega roka sodišče ne pazi po uradni dolžnosti, temveč le na izvajalčev ugovor. Zato naročniku obstoja te predpostavke ni treba zatrjevati in dokazovati.

8N. Plavšak, Obligacijski zakonik (OZ) s komentarjem, 3. knjiga, Ljubljana, GV Založba, 2004, str. 1026 do 1028, 1033.

9Plavšak, op. cit., str. 1034.

10Primerjaj Plavšak, op. cit., str. 867 – 868, 870.

11Primerjaj Plavšak, op. cit., str. 872 – 873.

12Tožnica je v tem okviru zahtevala plačilo sanacije spoja lege, hidroizolacije na hiši, stropa v mansardi in ostrešja na gospodarskem objektu s stroški inženiringa in 9,5% DDV.

13Plavšak, op. cit., str. 873.

14Da je tožnica na podlagi obeh pogodb plačala 116.468,73 EUR, je sodišče prve stopnje ugotovilo in obrazložilo v 52. točki izpodbijane sodbe, zato ne drži pritožbena navedba, da sodišče prve stopnje tega ni ugotavljalo oziroma da tožnica tega ni dokazala.

15Plavšak, op. cit., str. 873-874.

16K temu znesku ne gre prišteti stroškov inženiringa in 9,5% DDV.