Jedro

Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je odločba pritožbenega sodišča obremenjena z bistveno kršitvijo določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP?

Izrek

Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je odločba pritožbenega sodišča obremenjena z bistveno kršitvijo določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP?

Obrazložitev

1. Tožnica je zoper toženko vložila dve tožbi, pravdna postopka pa sta bila nato združena v skupno obravnavanje. Tožnica je med drugim zahtevala razvezo pogodb, trdila, da je delo po gradbeni pogodbi neuporabno in opravljeno v nasprotju z izrecnimi pogodbenimi pogoji, ter vtoževala plačilo škode in denarni znesek iz naslova pogodbene kazni zaradi zamude dogovorjenega roka za končanje pogodbenih del. 2. Sodišče prve stopnje je v I. točki izreka ustavilo postopek v delu, ki se nanaša na plačilo zneska v višini 1.954,77 EUR, ker je v tem obsegu tožnica delno umaknila tožbo. V II. točki izreka je nato razvezalo ponudbi št. 219013/2019 z dne 9. 2. 2019 in 219012/2019 z dne 9. 2. 2019. V III. točki izreka je ugotovilo obstoj terjatve tožeče stranke v znesku 20.822,15 EUR, v IV. točki izreka pa ugotovilo, da obstaja terjatev tožene stranke v znesku 10.212,27 EUR in ne obstaja v znesku 2.226,23 EUR. Nadalje je zaradi pobota terjatev iz zgornjih dveh točk izreka v V. točki odločilo, da je toženka dolžna tožnici plačati 10.609,88 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 15. 3. 2019 dalje, v višjem delu 10.212,27 EUR pa je tožbeni zahtevek tožnice zavrnilo. V VI. točki izreka je nato razvezalo še pogodbi o izvajanju gradbenih in obrtniških del št. 101-1/2018 z dne 20. 8. 2018 in št. 101-3/2018 z dne 5. 9. 2018. V VII. točki je odločilo, da je toženka dolžna v roku 15 dni tožnici plačati znesek v višini 39.161,72 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 8. 6. 2020 dalje do plačila, v presežku v višini 4.586,05 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 8. 6. 2020 dalje do plačila pa je v VIII. točki tožbeni zahtevek zavrnilo. Toženki je naložilo plačilo 77,08 % stroškov postopka, tožnici pa 22,91 %. Zoper sodbo sodišča prve stopnje se je pritožila toženka, sodišče druge stopnje pa je sodbo sodišča prve stopnje nato spremenilo v II., VI., VII., VIII. in IX. točki izreka tako, da je toženka dolžna tožnici plačati le še 8.497,54 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dne 8. 6. 2020 dalje do plačila. V presežku glede zneska 35.250,23 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 8. 6. 2020 dalje do plačila, razveze obeh ponudb in razvez obeh pogodb o izvajanju gradbenih in obrtniških del na lokaciji Goričak 20, pa je tožbeni zahtevek zavrnilo. Spremenilo je tudi odločitev glede stroškov in tožnici naložilo povrnitev 71,28 % pravdnih stroškov toženke, slednji pa povrnitev 28,72 % pravdnih stroškov tožnice. V preostalem je pritožbo toženke zavrnilo.

3. Tožnica predlaga dopustitev sledečih revizijskih vprašanj:

1. Ali je stališče sodišča prve in druge stopnje, ko v obravnavani zadevi nista uporabili določbe 638. člena OZ, na podlagi katere je tožeča stranka utemeljevala svoj tožbeni zahtevek iz naslova odškodnine za povrnitev stroškov, ki bi jih imela zaradi odpravljanja zatrjevanih napak, pravilno in ali sta sodišči prve in druge stopnje bistveno kršili določbo 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ko v svojih odločitvah nista zavzeli stališča o trditvah tožeče stranke, da so bila določena dela s strani tožene stranke opravljena v nasprotju s projektno dokumentacijo in so zaradi tega za tožnico brez pomena?

2. Ali je stališče sodišča druge stopnje, ko je v obravnavani zadevi tožbeni zahtevek, na podlagi katerega je tožeča stranka utemeljevala svoj tožbeni zahtevek iz naslova odškodnine za povrnitev stroškov, ki bi jih imela zaradi odpravljanja zatrjevanih napak, zavrnilo in pri tem uporabilo določbo 639. člena OZ v povezavi s členom 111. OZ, pravilno?

3. Ali stališče pritožbenega sodišča, ko je v enem delu zavrnilo tožničin tožbeni zahtevek iz naslova neizvedenih del in iz naslova del, ki odstopajo od projektne dokumentacije, v drugem delu pa je zahtevku iz določenih del iz obeh naslovov ugodilo, predstavlja kršitev določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, saj so zaradi takega stališča v izpodbijani sodbi razlogi o odločilnih dejstvih nejasni oz. med seboj v nasprotju?

4. Ali je stališče sodišča druge stopnje, ko je na podlagi ugotovljenega zaključka o odstopu od pogodb tožeče stranke zavrnilo tožbeni zahtevek iz naslova pogodbene kazni zaradi zamude po 111. členu OZ, pravilno?

5. Ali je sodišče druge stopnje zagrešilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, ko ni navedlo pravne podlage za zavrnitev tožbenega zahtevka, iz naslova pogodbene kazni zaradi zamude z deli tožene stranke in sodba v tem delu ne ustreza zahtevam po obrazloženi sodni odločbi?

6. Ali je pritožbeno sodišče zagrešilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka, ko ni opravilo materialno procesnega vodstva v smislu drugega odstavka 351. člena ZPP in je posledično tožnici bila v pritožbenem postopku kršena pravica do izjave, kar predstavlja absolutno kršitev določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP?

4. Predlog je delno utemeljen.

5. Na podlagi prvega odstavka 367.a člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) sodišče dopusti revizijo, če je od odločitve vrhovnega sodišča mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, ki je pomembno za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse. Sodišče dopusti revizijo zlasti v naslednjih primerih: če gre za pravno vprašanje, glede katerega odločitev sodišča druge stopnje odstopa od sodne prakse vrhovnega sodišča; če gre za pravno vprašanje, glede katerega sodne prakse vrhovnega sodišča ni, še zlasti, če je sodna praksa višjih sodišč neenotna; ali če gre za pravno vprašanje, glede katerega sodna praksa vrhovnega sodišča ni enotna.

6. Vrhovno sodišče ugotavlja, da so pogoji iz prvega odstavka 367.a člena ZPP podani glede vprašanja, navedenega v izreku, zato je v tem obsegu revizijo dopustilo (tretji odstavek 367.c člena ZPP).

7. Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, ki je naveden v uvodu odločbe. Odločitev je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).