Jedro

Tožena stranka je v odgovoru na tožbo tožbenemu očitku, da sta bili prvi dve pogodbi o zaposlitvi za določen čas sklenjeni v nasprotju z zakonom, nasprotovala s pavšalno navedbo, da sta bili sklenjeni v skladu z zakonom, ne da bi navedla kakršnokoli pravno relevantno dejstvo (razlog sklenitve pogodbe o zaposlitvi za določen čas). Tudi v nadaljnjih vlogah se je temu izognila, zato je sodišče presojo o zakonitosti prvih dveh pogodb o zaposlitvi za določen čas neutemeljeno oprlo na dejstva, ki niso bila zatrjevana, in sicer, da je bil razlog za prvo pogodbo nihanje števila učencev, za drugo pa neizpolnjevanje pogojev za zasedbo delovnega mesta. Izpoved stranke (zakonite zastopnice) trditvene podlage ne more nadomestiti.

Izrek

Reviziji se ugodi in se sodba sodišča druge stopnje razveljavi ter zadeva vrne sodišču druge stopnje v novo sojenje.

Odločitev o stroških revizijskega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek za ugotovitev, da je bila pogodba o zaposlitvi s tožnikom z dne 29. 8. 2008 sklenjena za nedoločen čas, da je 1. 7. 2014 nezakonito prenehala, da ga je dolžna tožena stranka vrniti na delo in mu priznati vse pravice iz delovnega razmerja. Zavrnilo je tudi podredni zahtevek za ugotovitev, da tožniku delovno razmerje 1. 7. 2014 ni prenehalo in je še zaposlen za nedoločen čas na delovnem mestu učitelj kemije, biologije in naravoslovja. Ugotovilo je, da je tožnik prvo in drugo pogodbo sklenil za določen čas v skladu z določbami 109. člena Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (ZOFVI - UPB, Ur. l. RS, št. 16/2007 in naslednji), in sicer zaradi nihajočega števila učencev in neizpolnjevanja pogojev za zasedbo delovnega mesta, tretjo za določen čas največ enega leta kot v.d. ravnatelja do imenovanja ravnatelja, zadnjo pa za delovno mesto ravnatelja za mandatno obdobje petih let. 2. Sodišče druge stopnje je soglašalo z dejanskimi ugotovitvami in pravno presojo sodišča prve stopnje. Zavrnilo je pritožbeni očitek, da za ugotavljanje razloga za sklenitev prvih dveh pogodb ni bilo trditvene podlage. Glede obveznosti, ki jo je imel tožnik v času, ko je bil ravnatelj, pa je ugotovilo, da so bile te obveznosti, sicer urejene z aneksi, v skladu s 7. členom Pravilnika o normativih in standardih za izvajanje programa osnovne šole, saj so določene kot obveznosti ravnatelja.

3. Zoper pravnomočno sodbo je pravočasno revizijo vložil tožnik, ki uveljavlja bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotno uporabo materialnega prava. Navaja, da sta obe sodišči kršili razpravno načelo, saj sta odločitev oprli na nezatrjevana dejstva. Izpoved priče ali stranke ne more nadomestiti trditvene podlage. Tožena stranka za prvi dve pogodbi o zaposlitvi nikoli ni navedla razlogov, zaradi katerih sta bili sklenjeni. Sodišče jih je brez ustrezne trditvene podlage ugotavljalo samo. Nadalje meni, da sta sodišči zagrešili relativno bistveno kršitev, ker neprerekanih dejstev nista šteli za priznana (da je tožnik ne glede na vsebino pogodbe o zaposlitvi ves čas opravljal delo učitelja kemije, biologije in naravoslovja). Sodišču druge stopnje očita, da ni odgovorilo na pritožbene navedbe, ki so bistvenega pomena, in sicer, da ni bilo razloga za urejanje razmerja z aneksi, ker bi tožnik moral imeti pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas, da delovno mesto učitelja ne more biti vezano na mandat, da pogodba o zaposlitvi za nedoločen čas ne more prenehati veljati s sklenitvijo nove pogodbe ali aneksa in da je bistveno, katere predmete je tožnik dejansko poučeval. 4. Revizija je utemeljena.

5. Revizijsko sodišče na podlagi prvega odstavka 371. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in naslednji) preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni. Revizije ni mogoče vložiti zaradi zmotne oziroma nepopolne ugotovitve dejanskega stanja (tretji odstavek 370. člena ZPP).

6. Tožnik neutemeljeno očita sodišču druge stopnje, da ni odgovorilo na relevantne pritožbene navedbe. V obrazložitvi sodbe sodišča druge stopnje je mogoče najti odgovore na vse pritožbene navedbe. Res je sicer, da ni odgovorjeno na vsako posebej, kar pa tudi ni potrebno, saj ob tem, da je sodišče ugotovilo zakonitost vseh štirih pogodb o zaposlitvi za določen čas, nekatere pritožbene navedbe za odločitev niso bile bistvene.

7. V reviziji se neutemeljeno uveljavlja kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ki naj bi bila podana, ker naj bi sodišče druge stopnje odpravilo očitek o kršitvi razpravnega načela s skopo obrazložitvijo, da načelo ni bilo kršeno. Sodišče druge stopnje je v 8. točki obrazložitve zadovoljivo (čeprav zmotno) pojasnilo, zakaj šteje, da razpravno načelo ni kršeno. Opredelilo se je tudi do aneksov k pogodbi o zaposlitvi, in sicer da so bile učne obveznosti, urejene z aneksi, določene kot obveznost ravnatelja, kar je skladno s 7. členom Pravilnika o normativih in standardih za izvajanje programa osnovne šole (10. točka obrazložitve).

8. Utemeljeno pa revizija uveljavlja kršitev razpravnega načela, saj sta sodišči odločitev oprli na nezatrjevana dejstva. Sodišče druge stopnje se je postavilo na zmotno stališče, da je trditvenemu bremenu tožene stranke glede vprašanja zakonitosti sklenitve pogodb o zaposlitvi za določen čas zadoščeno. Razpravno načelo je konkretizirano v 7. in 212. členu ZPP. Po prvem odstavku 7. člena ZPP morajo stranke navesti vsa dejstva, na katera opirajo zahtevke, in predlagati dokaze, s katerimi se ta dokazujejo. Po 212. členu ZPP mora vsaka stranka navesti dejstva in predlagati dokaze, na katere opira svoj zahtevek, ali s katerimi izpodbija navedbe in dokaze nasprotnika. Tožena stranka je v odgovoru na tožbo tožbenemu očitku, da sta bili prvi dve pogodbi o zaposlitvi za določen čas sklenjeni v nasprotju z zakonom, nasprotovala s pavšalno navedbo, da sta bili sklenjeni v skladu z zakonom, ne da bi navedla kakršnokoli pravno relevantno dejstvo (razlog sklenitve pogodbe o zaposlitvi za določen čas). Tudi v nadaljnjih vlogah se je temu izognila, zato je sodišče presojo o zakonitosti prvih dveh pogodb o zaposlitvi za določen čas neutemeljeno oprlo na dejstva, ki niso bila zatrjevana, in sicer, da je bil razlog za prvo pogodbo nihanje števila učencev, za drugo pa neizpolnjevanje pogojev za zasedbo delovnega mesta. Izpoved stranke (zakonite zastopnice) trditvene podlage ne more nadomestiti (1).

9. Z upoštevanjem dejstev, ki jih tožena stranka ni navajala, sodišči pa sta svojo odločitev oprli prav nanje, je prišlo do bistvene kršitve iz prvega odstavka 339. člena ZPP v povezavi s 7. in 212. členom ZPP. Kršitev je vplivala na zakonitost odločitve, saj je sodišče druge stopnje na podlagi nezatrjevanih dejstev ugotovilo zakonitost prvih dveh pogodb o zaposlitvi; od zakonitosti teh dveh pogodb pa je odvisen nadaljnji obstoj delovnega razmerja tudi, če sta bili naslednji dve pogodbi sklenjeni za določen čas v skladu z zakonom (2).

10. Zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka je revizijsko sodišče na podlagi prvega odstavka 379. člena ZPP izpodbijano sodbo sodišča druge stopnje razveljavilo in zadevo vrnilo temu sodišču v novo sojenje. Po prvem odstavku 379. člena ZPP revizijsko sodišče, če ugotovi bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz prvega ali drugega odstavka 339. člena tega zakona, zaradi katerih je dopustna revizija, razen kršitev iz drugega in tretjega odstavka tega člena, s sklepom v celoti ali deloma razveljavi sodbo sodišča druge stopnje in sodišča prve stopnje ali samo sodbo sodišča druge stopnje in vrne zadevo v novo sojenje istemu ali drugemu senatu sodišča prve ali druge stopnje oziroma drugemu pristojnemu sodišču. Iz te določbe izhaja, da revizijsko sodišče ob ugotovljenih bistvenih kršitvah teh kršitev ne more samo odpraviti in sodb sodišč prve in druge stopnje spremeniti, kot je to možno izjemoma na podlagi šeste alineje 358. člena ZPP v pritožbenem postopku. Za razveljavitev samo drugostopenjske sodbe se je revizijsko sodišče odločilo zato, ker gre za kršitev, ki jo je v pritožbenem postopku mogoče odpraviti. Opozoriti pa je treba, da sodišče druge stopnje na podlagi 6. alineje 358. člena ZPP, ki se izrecno sklicuje na drugi odstavek 347. člena ZPP, tega ne more storiti brez obravnave (3). V ponovljenem postopku bo moralo sodišče druge stopnje ugotovljeno kršitev odpraviti in ponovno odločiti o pritožbi.

11. Odločitev o stroških revizijskega postopka se pridrži za končno odločbo (tretji odstavek 165. člena ZPP).

Op. št. (1): Prim. odločbo II Ips 170/2014 z dne 28. 1. 2016, II Ips 311/2014 z dne 10. 3. 2016 in druge.

Op. št. (2): Prim. odločbo VIII Ips 199/2007 z dne 8. 4. 2008. Op. št. (3): Glej sodbo III Ips 47/2013 z dne 9. 12. 2014.