Jedro

Ker je tožeča stranka revizijo sicer pravilno naslovila kot „Predlog za dopustitev revizije“, je treba pojasniti, da zanjo do drugačnega (ugodnejšega) rezultata ne bi moglo privesti niti obravnavanje njene vloge v tem svojstvu.

Vložitve predloga za dopustitev revizije pri nepristojnem sodišču ni mogoče pripisati očitni pomoti vložnika, temveč neskrbnosti odvetnice, ki bi pri sestavljanju vloge morala paziti tudi na to, da je pravilno naslovljena in pravočasno vložena pri pristojnem (Vrhovnem) sodišču.

Izrek

Revizija se zavrže.

Obrazložitev

1. S sodbo sodišča prve stopnje, izdano 10. 5. 2010, in delno spremenjeno s sodbo sodišča druge stopnje, izdano 30. 6. 2010, je bil tožničin zahtevek za plačilo odškodnine pravnomočno zavrnjen za znesek 7.031,39 EUR s pripadki.

2. Pooblaščenka (odvetnica) tožnice je prejela sodbo sodišča druge stopnje 23. 8. 2010. Nanjo se je odzvala tako, da je predzadnji dan izteka 30 – dnevnega roka, to je 21. 9. 2010, neposredno na Okrajno sodišče v Trbovljah vložila predlog za dopustitev revizije. To sodišče je kot sodišče, ki je izreklo sodbo prve stopnje, v okviru svoje pristojnosti opravilo po prejemu tožničinega predloga postopek, predviden za primer vložitve revizije in ga kot revizijo predložilo skupaj s spisom Vrhovnemu sodišču, ki ga je prejelo 14. 10. 2010 in ga obravnavalo kot revizijo.

3. Izvod revizije je bil poslan toženi stranki, ki nanjo ni odgovorila.

4. Revizija ni dovoljena.

5. Dne 1. 10. 2008 je začel veljati Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravdnem postopku – ZPP-D, ki je določil, da se postopek, ki se je začel pred njegovo uveljavitvijo, nadaljuje po določbah tega zakona, če v njem ni drugače določeno (prvi odstavek 130. člena ZPP-D). Sodišče prve stopnje je glavno obravnavo zaključilo in odločbo izdalo 10. 5. 2010, kar pomeni, da je postopek že nadaljevalo po pravilih novele ZPP-D. Ta pa je tudi na novo določila institut revizije kot izrednega pravnega sredstva. Tako je revizija dovoljena, če vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe presega 40.000,00 EUR (drugi odstavek 367. člena ZPP) ali če je predhodno dopuščena (tretji odstavek 367. člena ZPP). V obravnavanem primeru revizija po samem zakonu ni dovoljena (vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe znaša namreč 7.031,39 EUR) in tudi ni bila dopuščena. Zato je nedovoljena (drugi odstavek 374. člena ZPP) in jo je revizijsko sodišče zavrglo (377. člen ZPP).

6. Ker je tožeča stranka revizijo sicer pravilno naslovila kot „ Predlog za dopustitev revizije“, je treba še pojasniti, da zanjo do drugačnega (ugodnejšega) rezultata ne bi moglo privesti niti obravnavanje njene vloge v tem svojstvu. Predlog za dopustitev revizije mora stranka podati v 30 dneh po vročitvi pravnomočne sodbe sodišča druge stopnje (prvi odstavek 367. b člena ZPP). Tožničina pooblaščenka – odvetnica je prejela sodbo sodišča druge stopnje 23. 8. 2010, predzadnjega dne zakonskega roka, namreč 21. 9. 2010, pa je vložila predlog za dopustitev revizije pri nepristojnem sodišču (glej drugi odstavek 367. b člena ZPP in koledar za leto 2010). Tožničin predlog je prispel k pristojnemu sodišču 14. 10. 2010, torej po izteku roka iz prvega odstavka 367. b člena ZPP. Zato bi se lahko štelo, da je bil predlog pravočasno vložen le, če bi bilo mogoče vložitev pri nepristojnem sodišču pripisati očitni pomoti vložnika (osmi odstavek 112. člena ZPP). Naslovitev nepristojnega Okrajnega sodišča v Trbovljah je sestavni del uvoda predloga za dopustitev revizije, ki ga je sestavila odvetnica. Zato vložitve pri nepristojnem sodišču ni mogoče pripisati očitni pomoti vložnika, temveč neskrbnosti odvetnice, ki bi pri sestavljanju vloge morala paziti tudi na to, da je pravilno naslovljena in vložena pri pristojnem (Vrhovnem) sodišču.