Modern Legal
  • Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
  • Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
  • Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Začni iskati!

Podobni dokumenti

Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.

Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite ure pri iskanju sodne prakse.

UPRS sodba II U 234/2015

ECLI:SI:UPRS:2015:II.U.234.2015 Upravni oddelek

dodelitev podpore električni energije finančna pomoč za tekoče poslovanje sprememba lastništva proizvodne naprave čas prejemanja podpore
Upravno sodišče
9. december 2015
Z Googlom najdeš veliko.
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!

Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!

Tara K., odvetnica

Jedro

Tožeča stranka se neutemeljeno sklicuje na obdobje dodelitve podpore prejšnjemu lastniku elektrarne. Odločba, ki je bila izdana prejšnjemu lastniku elektrarne, je bila namreč v skladu s tretjim odstavkom 374. člena EZ-1 razveljavljena, z izpodbijano odločbo, pa je odločeno o zahtevi tožeče stranke kot o novi vlogi novega lastnika za dodelitev podpore. Zato se pri odločanju ponovno preverja, ali so izpolnjeni vsi pogoji, ki jih določata EZ-1 in Uredba o podporah električni energiji proizvedeni iz obnovljivih virov energije. Ponovno se tako odloča tudi o trajanju podpore.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Agencija za energijo je z izpodbijano odločbo tožniku za električno energijo proizvedeno v proizvodni napravi X. dodelila podporo kot finančno pomoč za tekoče poslovanje (1. točka izreka). V naslednji točki je ugotovila bistvene tehnološke značilnosti omenjene proizvodne naprave in jo uvrstila v razred referenčnih stroškov 3.1 Referenčni stroški fotovoltaičnih proizvodnih naprav, ki so postavljene na stavbah in velikostni razred proizvodne naprave „mala“, opredeljen za leto 2011 (2. točka izreka). Odločeno je bilo, da se podpora dodeli za obdobje od datuma, določenega v pogodbi o zagotavljanju podpore, do vključno decembra 2026 (3. točka izreka), da se spremembe načina zagotavljanja podpore lahko zahteva najprej po dveh letih, nadaljnje spremembe pa vsaka tri leta prejemanja podpore (4. točka izreka). Tožeča stranka je dolžna v primeru prejema kakršnihkoli pomoči za proizvodno nepravo, ki se lahko štejejo za subvencijo, takoj obvestiti toženo stranko o prejemu sredstev. V tem primeru bo o prejemu obvestila o prejetju sredstev tožena stranka dopolnila 2. točko izreka te odločbe (5. točka izreka).

2. Tožeča stranka s tožbo izpodbija 3. točko izreka izpodbijane odločbe in predlaga, da sodišče izpodbijano odločbo spremeni tako, da tožeči stranki dodeli podporo za obdobje od vključno 16. 1. 2015 do vključno 31. 5. 2027, priglaša pa tudi stroške tega upravnega spora.

3. Tožeča stranka v tožbi navaja, da je podpora zagotovljena za prekratek rok in da je ugotovitev, od katerega dne naprej je potrebno šteti starost naprave napačna. Sklicuje se na določilo drugega odstavka 9. člena Uredbe in navaja, da določitve starosti naprave ni mogoče šteti zgolj od trenutka, ko je bila naprava priklopljena na elektroenergetsko omrežje, temveč tudi druge okoliščine (ali je bilo izdano uporabno dovoljenje itd.). Datum določitve starosti je v konkretnem primeru določen napačno, to pa potrjuje tudi pogodba, ki jo je družba A. d.o.o. imela sklenjeno z družbo B. d.o.o., iz katere je razvidno, da je bila podpora navedeni družbi zagotovljena do vključno 31. 5. 2027. Glede na to, je edini logičen zaključek, da je Agencija, ko je odločala o trajanju podpore, starost naprave ugotovila nepravilno glede na trenutek prvega priklopa na elektroenergetsko omrežje sistemskega operaterja distribucijskega omrežja in da bi kot starost naprave morala upoštevati bodisi izdano uporabno dovoljenje ali druga dejstva in okoliščine, ki jih mora upoštevati. V tem obdobju se namreč predpisi niso spreminjali, gre pa za identično napravo in identično podporo, zato je v nasprotju z načeli enakega varstva pravic, da se določenemu posamezniku prizna večji krog pravic kot pa drugemu. Glede na to bi morala Agencija tožeči stranki podporo dodeliti do vključno 31. 5. 2027, kot je bila dodeljena prejšnjemu lastniku proizvodne naprave na podlagi odločbe Agencije.

4. Razen tega tožeča stranka zatrjuje tudi nepravilno uporabo materialnega prava in se sklicuje na 19. člen Uredbe o podporah električni energiji, proizvedeni iz obnovljivih virov energije. Sklicuje se tudi na pravila za delovanje centra za podpore, iz katerih po mnenju tožeče stranke izhaja, da mora biti podano sosledje med veljavnostjo stare in nove pogodbe in da je tudi v vmesnem obdobju do podpore upravičen novi lastnik proizvodne naprave. Odločitev, da se podpora dodeli za obdobje, določeno v pogodbi o zagotavljanju podpore, je po mnenju tožeče stranke napačna in bi morala Agencija tožeči stranki podporo dodeliti za obdobje od vključno 16. 1. 2015 naprej, ko je tožeča stranka postala lastnica proizvodne naprave.

5. Tožena stranka v odgovoru na tožbo pojasnjuje način postopanja v obravnavani zadevi. Ko je tožena stranka dne 27. 3. 2015 prejela obvestilo prejšnjega lastnika proizvodne naprave, da je na njej prišlo do menjave lastništva, je na deklaraciji za proizvodno napravo (ta je namreč prenosljiva, saj je vezana na proizvodno napravo in ne na lastnika), na hrbtni strani obstoječe deklaracije zavedla spremembo lastnika. Po takšni zavedbi menjave lastništva je dne 17. 4. 2015 na podlagi 374. člena Energetskega zakonika (v nadaljevanju EZ-1) odločila, da se odločba o dodelitvi podpore izdana prejšnjemu lastniku razveljavi, ker ni več lastnik te elektrarne. V nadaljevanju je tožena stranka izdala v tem upravnem sporu izpodbijano odločbo. Tožena stranka je v novem postopku ugotavljala ali je tožeča stranka upravičena do pridobitve podpore in v kakšnem obsegu. Tožeča stranka kot novi lastnik mora namreč enakovredno kot vsi ostali upravičenci na Agencijo vložiti novo vlogo za pridobitev odločbe o dodelitvi podpore. Zato je bilo treba preveriti ali pogoje, ki jih določa EZ-1 in Uredba, izpolnjuje. Pri tem se tožena stranka sklicuje na prvi odstavek 9. člena Uredbe, ki opredeljuje nove oziroma pretežno nove naprave. Drugi odstavek 9. člena Uredbe pa določa datum prvega priklopa na elektroenergetsko omrežje. Predmetna naprava se uvršča med pretežno nove proizvodne naprave, za to napravo pa je tožeča stranka upravičena do prejemanja podpore do vključno decembra 2026, kar predstavlja razliko med 15 leti in dejansko starostjo proizvodne naprave, ki se šteje od priključitve na omrežje, to je od decembra 2011. S tem tožena stranka ni posegla v že pridobljene pravice tožeče stranke, saj ni proizvodna naprava tista, ki se ji dodeli podpora, marveč proizvajalec električne energije oziroma vlagatelj zahteve. Prvotna odločba o dodelitvi podpore, izdana prejšnjemu lastniku, je namreč pravnomočno razveljavljena, zato se z izpodbijano odločbo ne more posegati v že pridobljeno pravico tožeče stranke. Prenosljivosti pravice do podpore EZ-1 namreč ne določa. Ker gre za pravico na področju javnega prava, pa tudi pogodbeni prenos pravice torej ni mogoč.

6. Tožena stranka še dodaja, da se tožeča stranka neutemeljeno sklicuje na pravila za dedovanje centra za podpore, ki opisujejo postopek menjave lastništva na proizvodni napravi. Ta pravila služijo kot smernice centru za podpore in so namenjena zgolj urejanju razmerij med centrom za podpore in prejemnikom podpore, ne posegajo pa v poslovanje Agencije. Tožena stranka še dodaja, da je sodna praksa sodišč v vsebinsko enakih zadevah že oblikovana in predlaga, da sodišče tožbo zavrne.

7. Tožba ni utemeljena.

8. Z izpodbijano odločbo je bilo odločeno, da se podpora dodeli za obdobje od datuma, določenega v pogodbi o zagotavljanju podpore, do vključno decembra 2026 s sklicevanjem na 9. člen Uredbe in z obrazložitvijo, da je bila predmetna sončna elektrarna prvič priključena na elektroenergetsko omrežje sistemskega operaterja distribucijskega omrežja dne 22. 12. 2011, podpora pa se zagotavlja do izteka 15-letnega obdobja od začetka obratovanja proizvodne naprave.

9. O upravičenosti do podpore odloča Agencija v upravnem postopku na zahtevo vlagatelja (prvi odstavek 374. člena EZ-1). Agencija lahko po uradni dolžnosti ali na pobudo Centra za podpore izda odločbo, s katero odpravi, razveljavi ali spremeni odločbo o dodelitvi podpore, če zaradi spremenjenih okoliščin prejemnik ni upravičen do podpore ali je upravičen v drugačni višini ali drugačnem trajanju (tretji odstavek 374. člena EZ-1).

10. Uredba o podporah električni energiji proizvedeni iz obnovljivih virov energije (v nadaljevanju Uredba) v 9. členu določa, da so do pridobitve podpor upravičene nove in pretežno nove proizvodne naprave obnovljivih virov energije (OVE), ki imajo veljavno deklaracijo za proizvodno napravo in izpolnjujejo pogoje iz tretjega odstavka 16. člena te Uredbe. Podpore se zagotavljajo 15 let oziroma pri pretežno novih proizvodnih napravah OVE tudi krajši čas, ki pomeni razliko med 15 leti in dejansko starostjo proizvodne naprave. Trajanje zagotavljanja podpor se določi v odločbi o dodelitvi podpore (prvi odstavek 9. člena Uredbe). Za določitev starosti proizvodne naprave OVE se kot začetek proizvodnje električne energije v proizvodni napravi šteje datum izdaje uporabnega dovoljenja za proizvodne naprave oziroma, če gre za proizvodno napravo, za katero se ne izda uporabno dovoljenje, datum opravljenega prvega priklopa na elektroenergetsko omrežje sistemskega operaterja distribucijskega omrežja. Za proizvodne naprave OVE, ki so obratovale že pred izdajo uporabnega dovoljenja, in za proizvodne naprave OVE, za katere se ne izda uporabnega dovoljenja, pa so obratovale še preden so bile priključena na elektroenergetsko omrežje sistemskega operaterja distribucijskega omrežja, datum začetka proizvodne za ugotovitev starosti proizvodne naprave določi Agencija za energijo (drugi odstavek 9. člena Uredbe).

11. Po presoji sodišča so bila zgoraj navedena določila pri izdaji izpodbijane odločbe pravilno uporabljena. Podpora se za tovrstne naprave zagotavlja 15 let oziroma krajši čas, ki pomeni razliko med 15 leti in dejansko starostjo proizvodne naprave. Za določitev starosti pa se šteje datum opravljenega prvega priklopa na elektroenergetsko omrežje, če gre za napravo, za katero se ne izda uporabno dovoljenje. Tožeča stranka sicer zatrjuje, da dejansko stanje za izdajo te odločbe, ni dovolj razjasnjeno, vendar sodišče temu ne pritrjuje. Agencija je namreč ugotovila starost naprave od datuma prvega priklopa na elektroenergetsko omrežje sistemskega operaterja distribucijskega omrežja, tožeča stranka pa ne zatrjuje, da ta datum ni točno ugotovljen. Tožeča stranka tudi ne zatrjuje, da je bilo za predmetno napravo izdano uporabno dovoljenje, zato je v skladu z drugim odstavkom 9. člena Uredbe starost predmetne naprave pravilno ugotovljena, s tem pa tudi obdobje trajanja podpore.

12. Tožeča stranka se neutemeljeno sklicuje tudi na obdobje dodelitve podpore prejšnjemu lastniku elektrarne. Odločba, ki je bila izdana prejšnjemu lastniku elektrarne, je bila namreč v skladu s tretjim odstavkom 374. člena EZ-1 razveljavljena, z izpodbijano odločbo, pa je odločeno o zahtevi tožeče stranke kot o novi vlogi novega lastnika za dodelitev podpore (tako tudi ustaljena sodna praksa, glej npr. sodbi Upravnega sodišča RS, št. I U 1234/2014 in I U 1901/2014). Zato se pri odločanju ponovno preverja ali so izpolnjeni vsi pogoji, ki jih določata EZ-1 in Uredba. Ponovno se tako odloča tudi o trajanju podpore. V skladu s tem je ravnala tudi tožena stranka in pri tem pravilno upoštevala zgoraj navedena določila.

13. Neutemeljena so tudi tožbena sklicevanja na pravila za delovanje centra za podpore, saj materialnopravno podlago za odločanje v tej zadevi predstavljata EZ-1 in Uredba, v skladu s prvim odstavkom 374. člena EZ-1 pa o upravičenosti do podpore odloča Agencija.

14. Tožba pa je neuspešna tudi v primeru, ko izpodbija začetek trajanja podpore, saj z izpodbijano odločbo o tem ni bilo odločeno, ker se to vprašanje ureja s pogodbo o zagotavljanju podpore.

15. Izpodbijani upravni akt je torej tudi po presoji sodišča pravilen in na zakonu utemeljen, zato je sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1).

16. Tožeča stranka je zahtevala tudi povrnitev stroškov postopka. Če sodišče tožbo zavrne, trpi vsaka stranka svoje stroške postopka (četrti odstavek 25. člena ZUS-1). Ker je sodišče tožbo zavrnilo, mora torej tožeča stranka sama nositi svoje stroške, zato je sodišče o tem odločilo, kot izhaja iz II. točke izreka te sodbe.

Javne informacije Slovenije, Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Do relevantne sodne prakse v nekaj sekundah

Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov

Začni iskati!

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite več ur tedensko pri iskanju sodne prakse.Začni iskati!

Pri Modern Legal skupaj s pravnimi strokovnjaki razvijamo vrhunski iskalnik sodne prakse. S pomočjo umetne inteligence hitro in preprosto poiščite relevantne evropske in slovenske sodne odločitve ter prihranite čas za pomembnejše naloge.

Kontaktiraj nas

Tivolska cesta 48, 1000 Ljubljana, Slovenia