Jedro

Spor o pravici do prejemanja sredstev v določenem časovnem obdobju, ni spor, v katerem bi bila odločitev o pravici ali obveznosti stranke izražena v denarni vrednosti. Na drugačno odločitev zato ne more vplivati navedba zatrjevane vrednosti spora.

Izrek

I. Revizija se zavrže. II. Tožeča stranka sama trpi svoje stroške revizijskega postopka.

Obrazložitev

1. Zoper v uvodu tega sklepa navedeno sodbo sodišča prve stopnje je tožeča stranka (revidentka) vložila revizijo. Njeno dovoljenost utemeljuje s 1. točko drugega odstavka 83. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1). Priglaša tudi stroške postopka.

K I. točki izreka:

2. Revizija ni dovoljena.

3. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi določbe prvega odstavka 63. člena ZUS-1 zavrnilo revidentkino tožbo zoper 3. točko izreka odločbe tožene stranke (v nadaljevanju Agencija), št. 136-05-0010/0011/2012/0044/2015-2-358 z dne 4. 5. 2015. S to odločbo je Agencija na podlagi 374. člena Energetskega zakona (EZ-1) med drugim odločila, da se za električno energijo, proizvedeno v tam navedeni proizvodni napravi, proizvajalcu električne energije (revidentki) dodeli podpora kot finančna pomoč za tekoče poslovanje (1. točka izreka odločbe) in da se podpora dodeli za obdobje od datuma, določenega v pogodbi o zagotavljanju podpore, do vključno decembra 2026 (3. točka izreka odločbe).

4. Po drugem odstavku 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če je izpolnjen eden izmed tam navedenih pogojev za njeno dovoljenost. Po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča je tako trditveno kot dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije na strani revidenta, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče začeti in tudi ne dovoliti. Ustavno sodišče RS je že v več sklepih (npr. Up-858/08 z dne 3. 6. 2008, Up-1124/08 z dne 23. 9. 2008, Up-1057/08 z dne 2. 4. 2009, Up-1186/08 z dne 23. 4. 2009 in Up-1808/08 z dne 17. 9. 2009) ugotovilo, da takšno stališče ni v nasprotju z Ustavo RS.

5. Vrhovno sodišče glede na značilnosti tega pravnega sredstva ter svoj položaj in temeljno funkcijo v sodnem sistemu svojih odločitev o tem, da revizija ni dovoljena, podrobneje ne razlaga.(1)

6. Po 1. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če vrednost izpodbijanega dela dokončnega upravnega akta oziroma pravnomočne sodbe, če je sodišče odločilo meritorno, v zadevah, v katerih je pravica ali obveznost stranke izražena v denarni vrednosti, presega 20.000 EUR.

7. V obravnavanem primeru gre za spor o pravici do prejemanja sredstev v določenem časovnem obdobju, to pa ni spor, v katerem bi bila odločitev o pravici ali obveznosti stranke izražena v denarni vrednosti. Na drugačno odločitev zato ne more vplivati navedba zatrjevane vrednosti spora (90.000,00 EUR). Zahteve za dovoljenost revizije po citirani zakonski določbi izhajajo iz ustaljene prakse Vrhovnega sodišča (npr. X Ips 473/2007 z dne 13. 2. 2008, X Ips 137/2008, z dne 19. 3. 2008, in X Ips 198/2011 z dne 5. 4. 2012, X Ips 242/2012 z dne 21. 3. 2013, X Ips 282/2015 z dne 30. 9. 2015 in X Ips 276/2015 z dne 30. 9. 2015). Pogoj iz 1. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izpolnjen.

8. Glede na navedeno je Vrhovno sodišče revizijo zavrglo kot nedovoljeno na podlagi 89. člena ZUS-1. K II. točki izreka:

9. Revidentka z revizijo ni uspela, zato sama trpi svoje stroške revizije (prvi odstavek 165. člena in prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1).

(1) Primerjaj sodbo VSRS X Ips 420/2014 z dne 2. 12. 2015.