Jedro

Če stranka ne ravna po določbi četrtega odstavka 367.b člena ZPP, se predlog za dopustitev revizije zavrže.

Obrazložitev

Predlog se zavrže. OBRAZLOŽITEV:

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek tožnikov, da sta, vsak do ene polovice, lastnika parcel št. 459/8 in 459/9 k.o. ... in da jima je toženec dolžan izstaviti listino, primerno za vknjižbo njune lastninske pravice v zemljiško knjigo. Sodišče druge stopnje je zavrnilno sodbo prvostopenjskega sodišča potrdilo.

2. Tožnika sta zoper sodbo sodišča druge stopnje vložila predlog za dopustitev revizije, ki naj bi bila potrebna zaradi odsotnosti sodne prakse v primerih, kakršen je obravnavan in zaradi odprave procesnih kršitev.

3. Predlog ni popoln.

4. Po določbi četrtega odstavka 367. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) mora stranka v predlogu za dopustitev revizije natančno in konkretno navesti sporno pravno vprašanje in pravno pravilo, ki naj bi bilo kršeno, okoliščine, ki kažejo na njegovo pomembnost, ter na kratko obrazložiti, zakaj je sodišče druge stopnje to vprašanje rešilo nezakonito; zatrjevane kršitve postopka mora opisati natančno in konkretno, na enak način pa mora izkazati tudi obstoj sodne prakse Vrhovnega sodišča, od katere naj bi odločitev odstopala, oziroma neenotnost sodne prakse. Navkljub takšni zakonski določbi tožnika v predlogu nista natančno in konkretno navedla spornega pravnega vprašanja, v okviru dolžnosti navedbe pravnega pravila, ki naj bi bilo prekršeno, pa sta se posplošeno sklicevala na 122., 454. in 475. člen Zakona o obligacijskih razmerjih (ZOR), ne da bi pri tem pojasnila, katere v teh členih zakonov vsebovane določbe naj bi bile prekršene. Predlog je zato nepopoln.

5. Če stranka ne ravna (med drugim) po določbi četrtega odstavka 367.b člena Zakona o pravdnem postopku, se predlog za dopustitev revizije zavrže (šesti odstavek 367.b člena istega zakona). Tako je moralo Vrhovno sodišče postopati tudi v konkretnem primeru.